“Kapitalizem brez konkurence ni kapitalizem. Je izkoriščanje,” je dejal Biden ob podpisu ukaza. Bela hiša trdi, da je ameriška ekonomija danes veliko manj dinamična, kot je bila v 20. stoletju. Manj je novih podjetij, delavci manj menjavajo zaposlitve, manj se vlaga v nove objekte in opremo, vse manj je manjših podjetij.
Ti trendi kažejo, da ekonomija trpi zaradi pomanjkanja konkurence, vse manjše število velikih podjetij pa zaradi tega kuje velike dobičke. Vse manj je ugodnosti za delavce, vse več je neenakosti pri dohodku. To naj bi bil razlog za šibko gospodarsko rast zadnjih 20 let.
“Zdrava konkurenca je ključnega pomena za učinkovit kapitalistični sistem. Poganja višje plače, niža cene, povečuje inovacije in nastajanje novih poslov,” trdi Bidnov ekonomski svetovalec Brian Deese. Bela hiša prav tako trdi, da je pomanjkanje poštene konkurence z višjimi cenami in nižjimi plačami povprečni ameriški družini odvzelo več kot 5000 dolarjev dohodka na leto.
Od 70. let prejšnjega stoletja je v ZDA stopnja odpiranja novih podjetij padla za 50 odstotkov. Nekateri Bidnovi predhodniki so se ob soočenju s podobnimi težavami odzvali odločno. Theodore Roosevelet je razbijal monopole, kot je bil Standard Oil, Franklin Roosevelt je zaostril izvajanje protimonopolne zakonodaje in povzročil desetletja vključujoče rasti.
Bidnov izvršni ukaz zadeva 72 ukrepov in priporočil za več kot deset agencij zvezne vlade. Predvideva, da se mora uveljavitev zakonov osredotočiti na trg delovne sile, kmetijstvo in zdravstvo ter tehnološki sektor. Bela hiša bo dobila svet za konkurenčnost za nadzor napredka in vladne odgovore na rastoči vpliv velikih korporacij na celotno ekonomijo.
Med pobudami, ki so v Bidnovem izvršnem ukazu je lažje menjavanje delovnih mest, prepoved pogodb proti konkurenci in raznih delovnih licenc, ki otežujejo mobilnost delovne sile. To zadeva med 36 do 60 milijonov delavcev v ZDA.
Predvideva tudi znižanje cen zdravil na recept z uvozom cenejših zdravil iz Kanade. Farmacevtska podjetja danes žanjejo med 15 do 20 odstotkov letnih dobičkov, povprečen dobiček vseh drugih podjetij pa je približno pet odstotkov letno. Podjetja kujejo dobiček tudi zaradi tega, ker med drugim generičnim proizvajalcem plačujejo, da odložijo vstop na trg.
Uvaja tudi prepoved pretiranih taks uporabnikom interneta, ki želijo zamenjati ponudnika. Ukaz poziva ameriško komisijo za komunikacije (FCC), da obnovi pravilo o spletni nevtralnosti, ki ga je prejšnja vlada ukinila. Vključuje tudi zahteva o poštenem razkritju vseh stroškov za primerjavo ponudb in prepoved ekskluzivnih pogodb lastnikov zgradb s ponudniki interneta, ki najemnikom onemogočajo cenejše izbire.
Olajšano bo tudi vračilo plačil za neuporabljene letalske vozovnice in primerjalni nakupi vozovnic z zahtevo, da se vsi dodatni stroški razkrijejo nemudoma. Letalske družbe so z dodatnimi taksami leta 2018 zaslužile 35,2 milijarde dolarjev, leta 2007 1,2 milijarde.
Potrošniki bodo lahko določene zadeve ceneje popravljali ali obnavljali sami ali s ponudnikom po svojem izboru, ker proizvajalci tega več ne bodo mogli prepovedati.
Kmetijski trgi za semena, opremo, krmila in gnojila so pod nadzorom nekaj velikih podjetij in kmetje morajo za vse to plačevati več. Štiri podjetja nadzirajo svetovni trg semen in cene žitnih semen rastejo po 30 odstotkov na leto. Kmetje imajo tudi vse manj opcij za prodajo svojih pridelkov in mesa.
Ministrstvo za kmetijstvo bo stopilo na rep zlorabam mesnih podjetij, kar bo kmetom omogočilo večji zaslužek. Pridelki in mesni izdelki bodo lahko dobili oznako “narejeno v ZDA”, če je bilo res narejeno v ZDA, ne pa uvoženo in le zapakirano v ZDA.
Majhna podjetja bodo dobila pomoč v obliki promocije večje konkurenčnosti v postopkih nabav vladnih agencij. Zvezne agencije, ki se borijo proti monopolom kot sta ministrstvo za pravosodje in ameriška komisija za trgovino (FTC) morata po ukazu odločno posredovati proti monopolom in lahko spodbijata tudi že izvedena združevanja.
Olajšana bo zamenjava bank in drugih finančnih ustanov s strani potrošnikov, vlada pa bo pozorneje nadzirala združevanje bank. ZDA so v dveh desetletjih izgubile 70 odstotkov bank, zaprlo se jih je okoli 10.000.
Potrošniki imajo vse manj izbire. Konsolidacija povečuje stroške za potrošnike in zmanjšuje dostop do posojil. Potrošniki pa težko zamenjajo banke, ker jim ne dovolijo prenosa finančnih transakcij.
Posebna pozornost je namenjena velikim tehnološkim podjetjem, ki zadnja leta požirajo konkurenco, pogosto z namenom, da jo odstranijo s trga. Predstavniški dom kongresa se pripravlja na potrditev šestih zakonov za oživitev konkurence v tehnološkem sektorju.
Biden tudi naroča FTC, naj sestavi nova pravila proti izrivanju konkurence in zlorabam osebnih podatkov potrošnikov. Gre za zmanjšanje pritiska velikanov, kot so Amazon, Apple, Facebook in Google na digitalni trg.
