V ZDA otroci pridejo lažje do orožja kot do alkohola, orožarski lobi in republikanski politiki pa preprečujejo zakonodajo, ki bi uvedla malce večji nadzor nad epidemijo.

“Nedolžne žrtve padajo v učilnicah, ki se spreminjajo v bojišča. Ko sem bil v Uvaldeju, sem pomislil, koliko drugih šol, drugih vsakdanjih krajev po ZDA je postalo prizorišče pobojev, bojišč tu v Ameriki,” je dejal Biden in pozval kongres, naj “za božjo voljo stori nekaj, karkoli”.

“Po Columbinu, Sandy Hooku, Charlestonu, Orlandu, se ni zgodilo nič. Tokrat to ne sme biti enako, nekaj je treba storiti,” je dejal Biden med opisom preteklih prizorišč množičnih strelskih pobojev.

Biden je imel nagovor pred 56 svečami, ki so simbolizirale zvezne države in ozemlja ZDA. Poudaril je, da je tudi pokojni konservativni sodnik Antonin Scalia, ki ga časti ameriška desnica, dejal, da pravica do orožja v ZDA ni neomejena in da nikoli ni bila.

Demokratska večina v predstavniškem domu je pripravila predlog orožarske reforme, vendar bo ta propadla v senatu, ker demokrati nimajo zadostne večine. Republikanci se sicer na videz pogajajo o spremembah zakonov glede orožja, vendar bodo prenehali takoj, ko se bo ogorčenje po zadnjem pokolu otrok utišalo.

To so prizori, ki se vrtijo zadnjih 20 let. Po pokolu v Uvaldeju je imel orožarski lobi NRA svojo letno skupščino v Teksasu, kjer so se ponavljale trditve, da ni orožje tisto, ki ubija, ampak ubijajo ljudje. Bivši predsednik Donald Trump je celo dejal, da bi morali imeti še več orožja v šolah.