Biden je srečanje izkoristil za razpravo o nestanovitnih cenah nafte in predstaviti svojo vizijo vloge Washingtona v regiji, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Arabske sogovornike boskušal prepričati, naj okrepijo črpanje nafte in tako znižajo cene na globalnih trgih. Na vrhu so sicer razpravljali še o Iranu, človekovih pravicah, energetski in prehranski varnosti, kot tudi o Jemnu, kjer je za zdaj še vedno v veljavi premirje v dolgoletni in krvavi vojni.

Ruski napad na Ukrajino je razkril nekoč nepredstavljivo razhajanje med Washingtonom in ključnima bližnjevzhodnima zaveznicama Savdsko Arabijo in Združenimi arabskimi emirati, ki sta na mednarodnem prizorišču vse bolj neodvisni.

Bogati zalivski državi, ki gostita ameriške sile in že desetletja zanesljivo podpirata Washington, sta se vzdržali podpore Bidnovi administraciji, ki poskuša ohromiti rusko gospodarsko s sankcijami in mednarodno osamitvijo.

Analitiki pravijo, da novo stališče teh dveh držav do ZDA kaže na preobrat v odnosih do države, ki je veljala za zaščitnico regije pred sosednjim Iranom, še navaja AFP.

Že v petek se je Biden srečal s savdskim kraljem Salmanom in kronskim princem Mohamedom bin Salmanom, dejanskim vladarjem Savdske Arabije, ki je po oceni ameriških obveščevalnih agencij naročil operacijo iz leta 2018, v kateri je bil ubit novinar Džamal Hašodži. Princ Mohamed je predsedoval uvodnemu zasedanju današnjega vrha, ki se ga kralj Salman ni udeležil.

Biden je v govoru na vrhu me drugim dejal, da bodo “v prihodnosti zmagale države, ki bodo v celoti izkoristile potencial svojega prebivalstva (…) kjer lahko državljani sprašujejo in kritizirajo voditelje brez strahu pred povračilnimi ukrepi”.

Savdski princ je Bidnu po navedbah savdskih uradnikov v petek na kritike zaradi umora Hašodžija odvrnil, da so tudi ZDA delale napake, med drugim v Iraku, savdska kraljevina pa da je sprejela “vse ukrepe, da v prihodnosti prepreči podobne napake. Poskus vsiljevanja določenih vrednot državam ima lahko nasproten učinek, je še dodal.