Brugger je nedavni dogovor med Mestno občino Ljubljana ter dostavljalskima družbama Wolt in Glovo o oštevilčevanju dostavljavcev omenjenih družb označil za verjetno najlažje izvedljivo rešitev za zagotavljanje večje prometne varnosti. “Nekaj časa smo z mestno občino razpravljali o morebitnih rešitvah in na koncu smo se odločili za to, kar je mogoče najlažje izvedljivo in upamo, da bo ta poteza vodila k izboljšanju situacije,” je pojasnil Brugger. Ob tem je poudaril, da ima sicer že danes dober delež Woltovih dostavljavcev nekakšno lastno oznako, registrsko številko, saj dostavljajo z avtomobili oz. motorji.

Po besedah Bruggerja je vsak prekršek odveč, vendar meni, da je število prekrškov s strani dostavljavcev kljub temu precej majhno. “Če vemo, da je v Ljubljani dnevno opravljenih približno 5000 dostav, ocenjujemo, da ti prekrški vseeno predstavljajo nizek odstotek teh dostav,” je dejal. Občani se s pritožbami glede kršenja cestnih predpisov sicer zelo redko obrnejo neposredno na Wolt, večina jih pritožbe naslavlja na mestno občino, je dodal. Ljubljanski župan Janković je na novinarski konferenci minuli teden ocenil, da na občini iz tega naslova dnevno dobijo do 10 pritožb.

Napoved označevanja dostavljavcev je sicer poželo buren odziv dela javnosti, predvsem sindikatov. Sindikat Mladi plus je z dostavljavci, ki opravljajo dostave za podjetji Wolt in Glovo, v odziv pripravil predloge, ki bi izboljšali pogoje dela dostavljavcev.

“Po prvem odzivu smo se dobili s sindikatom, pri čemer smo jim poskusili razložiti svoj poslovni model, ker nismo bili prepričani, da ga čisto razumejo,” je povedal Brugger in spomnil, da med izvajalci redno izvajajo anonimne ankete. Ponavadi dobijo okoli 500 odgovorov in skoraj 90 odstotkov jih odgovarja, da so s pogoji dela zadovoljni oz. zelo zadovoljni, je poudaril.

Zavedajo se, da nekateri dostavljavci vseeno niso zadovoljni in razmere tudi poskušajo izboljšati, vendar, kot opozarja direktor Wolta Slovenije, na drugi strani ne smejo spregledati dejstva, da jih je velika večina zadovoljnih. “Zato tudi vztrajamo pri našem poslovnem modelu, ki temelji predvsem na fleksibilnosti. To pomeni, da se dostavljavci sami odločajo, kdaj delajo, koliko delajo in s tem tudi koliko bodo zaslužili,” je zatrdil Brugger. Prepričan je, da je prav ta fleksibilnost glavni razlog za visoko stopnjo zadovoljstva.

Pri svojem poslovnem modelu zasledujejo dva cilja, da dostavijo v 30 minutah in da zagotovijo dostavljavcem nek urni zaslužek. Na podlagi tega se nato tudi odločijo, koliko dostavljavcev v nekem trenutku potrebujejo na trgu. Gre za fleksibilen model, ki ljudem v glavnem omogoča dopolnilno dejavnost, študentom pa poletno delo, je prepričan.

Z nekaterimi predlogi sindikata in dostavljavcev se sicer ukvarjajo že dlje časa, pravi Brugger. Eden takšnih je na primer dodatek na kilometer. Tega trenutno izračunajo na podlagi zračne razdalje. “To bomo v prihodnosti spremenili na dejansko najkrajšo pot,” je napovedal. Glede tega so po navedbah Bruggerja tudi že opozorili sindikat, da gre za tehnično zadevo, na kateri delajo zadnje pol leta.

Kljub temu, da dogovor med ljubljansko občino in podjetjema že velja, pa na torbah dostavljavcev še ni zaznati oštevilčenja. Trenutno so namreč v zaključni fazi testiranja, saj so, kot je pojasnil Brugger, precej napora namenili iskanju tehnično dobre rešitve. Pričakuje, da bodo prve številke na torbah dostavljavcev vidne v naslednjih dneh, oštevilčenje pa naj bi bilo implementirano najkasneje do začetka septembra.

Označevanje dostavljavcev bo po zagotovilih direktorja zaenkrat ostalo omejeno na prestolnico, saj v drugih mestih po državi, kjer deluje Wolt, še niso prejeli tovrstnih pritožb. “To je bolj problem Ljubljane, saj ima mesto zelo obsežno peš cono, kar je verjetno glavni razlog za to problematiko,” je ocenil.

Poleg fleksibilnosti pa Brugger kot pomemben dejavnik za visoko stopnjo zadovoljstva med dostavljavci vidi tudi v zaslužku. Kot je pojasnil, Woltov dostavljavec v povprečju na uro zasluži 11 evrov bruto, na mesec pa za 55 ur dela okoli 600 evrov.

Ob tem je izpostavil, da med 70 in 80 odstotki dostavljavcev to delo opravlja kot dopolnilno dejavnost. Dostavljavci lahko seveda zaslužijo tudi po več tisoč evrov, če toliko več delajo, je dodal.

Velika večina, od 80 do 85 odstotkov Woltovih dostavljavcev je samostojnih podjetnikov, ostali so študentje. Glede plač slednjih je direktor Wolta pojasnil, da jim zagotavljajo zakonsko določeno minimalno urno postavko. Ta od 15. januarja letos znaša 6,17 evra bruto oz. 5,21 evra neto. “A da spomnim, povprečni bruto urni prihodek je 11 evrov, kar pomeni, da tudi študentje lahko več zaslužijo, ampak minimalnega pa jim zagotavljamo,” je zatrdil.

Pri Woltu so od vstopa na slovenski trg jeseni 2019 dostavljavcem skupno izplačali več kot 11 milijonov evrov, je v pogovoru razkril Brugger.

Svojim dostavljavcem nudijo brezplačno nezgodno zavarovanje, s katerim krijejo zdravstvene stroške kot posledico nesreče, ki se zgodi med delom. Teh se sicer ne zgodi prav veliko, po oceni Bruggerja se v povprečju pripeti po ena nesreča na mesec. “To je pri 500 tedensko aktivnih dostavljavcih v celi Sloveniji dejansko zelo malo, seveda pa je vsaka nesreča odveč,” meni.

Ne omogočajo pa dostavljavcem nadomestila za bolniško odsotnost, saj gre večinoma za samostojne podjetnike. Kot je poudaril Brugger, tovrstne ugodnosti predstavljajo nek element rednega dela, kar pa z njihovim poslovnim modelom ne smejo imeti, sicer bi kršili zakonodajo.

Tako na slovenski kot evropski ravni pri Woltu zato razmišljajo o tem, kako tej obliki dela dodati elemente varnosti, ne da bi ta izgubila fleksibilnost. “Dejstvo je, da določenim ljudem, predvsem mladim, ustreza fleksibilno delo, in mislim, da bi si morali bistveno več prizadevati za to, da se doda tudi tej obliki dela neke elemente varnosti, bodisi bolniške, bodisi pokojnine,” je pojasnil.

Dostavljavce načeloma rekrutirajo prek družbenih omrežij, dober delež jih pride tudi preko prijateljev. Nove dostavljavce nato uvajajo s pomočjo izobraževalnih video posnetkov. Vsak dostavljavec dobi od Wolta ustrezno opremo, torej torbo, jakno, hlače, denarnico in čelado, za katero plača 25 evrov kavcije, ta znesek jim je nato ob vrnitvi opreme povrnjen. Za prevozna sredstva morajo dostavljavci skrbeti sami, saj niso last Wolta.

Delovanje podjetja v Sloveniji je v pretežni meri zaznamovala epidemija covida-19. Posledično je po besedah Bruggerja težko primerjati poslovanje pred in med epidemijo. Vendar pa opažajo, da se rast poslovanja nadaljuje tudi po sprostitvi protikoronskih ukrepov.

S strani uporabnikov prvi mož Wolta Slovenije tako ne vidi večje razlike med delovanjem v času strožjih ukrepov in zdaj, ocenjuje pa, da je bilo dostavljanje takrat zaradi manjšega prometa in gneče lažje.

Wolt je trenutno prisoten v 11 slovenskih mestih: Celju, Domžalah, Kopru, Kranju, Ljubljani, Mariboru, Murski Soboti, Novi Gorici, Novem mestu, Ptuju in Velenju. Od tega Ljubljana predstavlja skoraj dve tretjini trga, ocenjuje Brugger. Konkretnih načrtov za nadaljnjo širitev trenutno še nimajo, je pa napovedal, da v prihodnosti načrtujejo prisotnost tudi v Izoli.

Lani je Wolt Slovenija vknjižil 58.302 evrov čistega dobička, leto pred tem 48.965 evrov, leta 2019 pa 11.260 evrov, izhaja iz objav poslovnih rezultatov na Ajpesu. Glede poslovnih rezultatov v teh prvih letih delovanja v Sloveniji je Brugger pojasnil, da so še vedno v fazi gradnje slovenskega trga. “Slovenija za Wolt tako zaenkrat predstavlja še trg, v katerega vlagamo,” je povedal.

Junija je ameriški Door Dash uspešno zaključil prevzem Wolta, a kot še zagotavlja Brugger, to načeloma ne bo vplivalo na poslovanje družbe v Sloveniji.