Poročilo Deloittovega centra za trajnostni napredek (DCSP) so objavili med letnim srečanjem Svetovnega gospodarskega foruma. Kot so zapisali, bi 178.000 milijard dolarjev v letu 2070 predstavljajo 7,6 odstotka svetovnega bruto domačega proizvoda (BDP), so povzeli v slovenski veji Deloitta.
Če globalno segrevanje proti koncu stoletja doseže okrog tri stopinje Celzija, bi to lahko zelo negativno vplivalo na življenja ljudi, še posebej na najbolj ranljive, povečalo brezposelnost, poslabšalo zdravje in dobro počutje ljudi ter zmanjšalo produktivnost, zaloge hrane in vode ter znižalo življenjski standard po vsem svetu, so opozorili.
Deloittove ugotovitve temeljijo na raziskavi njihovega ekonomskega inštituta. Ta je analiziral 15 geografskih območij v azijsko-pacifiški regiji, Evropi in Ameriki ter ugotovil, da bi svetovno gospodarstvo v 50 letih lahko ustvarilo 43.000 milijard dolarjev dobička, če svetovni vodje združijo moči v sistemskem prehodu na neto ničelne emisije, s čimer bi se svetovni BDP v letu 2070 povečal za 3,8 odstotka.
“Časa za razprave je zmanjkalo. Začeti moramo ukrepati, in to hitro, pogumno in v vseh sektorjih. Čas je za obsežne spremembe,” je dejal Deloittov izvršni direktor Punit Renjen.
Kot je dodal, bo to zahtevalo obsežne naložbe s strani vlad, neprofitnega sektorja in podjetij po vsem svetu, a bi bili stroški neukrepanja še veliko večji, kar potrjujejo tudi podatki. “Naša generacija ima edinstveno priložnost, da preoblikuje svetovno gospodarstvo in ustvarja bolj trajnostno, odporno in uravnoteženo dolgoročno rast. Če vprašate mene, ni vprašanje, zakaj vložiti v to. Vprašanje je, kako, za vraga, ne bi,” so izvršnega direktorja še povzeli v sporočilu za javnost.
Raziskava Deloittovega ekonomskega inštituta kaže, da bi kolektivni prehod z gospodarstva, ki je odvisno od fosilnih goriv, na gospodarstvo, ki ga v prvi vrsti poganja obnovljiva energija, ustvarilo nove vire rasti in delovna mesta. Globalni predpisi in sodelovanje so bistveni za uspešno preobrazbo.
“Svetovno gospodarstvo se mora razvijati v smeri, da se bo sposobno soočati z izzivi, ki jih prinašajo podnebne spremembe,” je dejal Pradeep Philip z Deloittovega ekonomskega inštituta. Analiza po njegovih besedah kaže, da nizkoogljična prihodnost ni nujna samo z družbenega vidika, temveč tudi z gospodarskega.
“Tehnologije, poslovne modele in politične pristope za boj proti podnebni krizi in sproščanje potenciala za znatno gospodarsko rast že imamo – treba je le še, da se vlade, podjetja in skupnosti po vsem svetu uskladijo na poti v neto ničelno prihodnost,” je dodal.
