Osrednji del dogovora med EU in Otokom, ki je 1. januarja začel začasno veljati, je prostotrgovinski sporazum. Ta ne obsega samo trgovine z blagom in storitvami, ampak tudi druga področja, ki so v interesu EU. To so investicije, konkurenčnost, državne pomoči, davčna transparentnost, promet, energetika, ribištvo, zaščita podatkov ter usklajevanje na področju socialne varnosti, piše na spletni strani Evropske komisije.
Med drugim zagotavlja trgovanje med stranema z blagom, proizvedenim v uniji in Združenem kraljestvu, brez carin in kvot. Izdelki, ki jih bodo iz Velike Britanije izvažali v EU, bodo morali še naprej spoštovati zdravstvene in varnostne standarde unije.
Obe strani sta se zavezali k zagotavljanju enakih konkurenčnih pogojev, in sicer z ohranjanjem visoke ravni varovanja okolja, boja proti podnebnim spremembam ter zaščite socialnih in delavskih pravic.
London in Bruselj sta po navedbah komisije določila tudi nov okvir za skupno upravljanje staležev rib v britanskih in evropskih vodah. Združeno kraljestvo bo lahko nadalje razvijalo britanske ribolovne aktivnosti, obenem pa bodo zaščitene dejavnosti evropskih ribičev in zavarovani naravni viri.
V skladu z dogovorom se bodo evropski ribiči v petih letih in pol morali postopoma odpovedati 25 odstotkom trenutnih kvot za ribolov v britanskih vodah. Po izteku tega prehodnega obdobja bodo morali vse kvote vrniti Združenemu kraljestvu, London in Bruselj pa bosta sklepala letne dogovore glede kvot za evropske ribiče v britanskih vodah.
Dogovor poleg tega zagotavlja stalno in trajnostno letalsko, cestno, železniško in pomorsko povezljivost med Otokom in EU. Pri tem bo konkurenčnost med evropskimi in britanskimi ponudniki storitev temeljila na enakih pogojih, tako da pravice potnikov in delavcev ter varnost transporta ne bodo spodkopane, piše komisija.
Na področju energetike sporazum prinaša nov model trgovanja in medsebojne povezljivosti, ki zagotavlja odprto in pravično konkurenco ter proizvodnjo obnovljive energije.
Pri usklajevanju na področju socialne varnosti je namen dogovora zagotoviti številne pravice državljanom EU in Združenega kraljestva. Gre za državljane EU, ki po 1. januarju delajo, potujejo ali se preselijo na Otok, ter državljane Združenega kraljestva, ki od začetka leta delajo, potujejo ali se preselijo v EU.
Sporazum omogoča tudi nadaljnje sodelovanje Združenega kraljestva v programih EU v obdobju 2021-2027, kot je Obzorje Evropa. London bo moral v zameno za sodelovanje prispevati v evropski proračun.
Britanske oblasti so se sicer odločile, da v programu študijskih izmenjav Erasmus+ ne bodo več sodelovali, kar pomeni, da državljani EU ne bodo mogli na izmenjavo v Združeno kraljestvo, britanski pa v EU.
Sporazum o trgovini in sodelovanju med Združenim kraljestvom in EU, ki je dolg 1246 strani, vsebuje tudi partnerstvo za varnost državljanov. Vzpostavlja okvir pravosodnega sodelovanja na področju kazenskega in civilnega prava ter nove operativne zmogljivosti. Namen tega je predvsem sodelovanje nacionalnih policij in pravosodnih oblasti na področju boja in pregona čezmejnega kriminala in terorizma, navaja komisija.
Strani sta določili tudi okvir za upravljanje in nadzor sporazuma. Z dogovorom sta vzpostavili skupen partnerski svet, ki bo zagotavljal, da se bo sporazum pravilno uporabljal in interpretiral. Svet pa je namenjen tudi razpravi o morebitnih vprašanjih, ki se pojavijo.
Sporazum vključuje zavezujoče mehanizme za uresničevanje dogovora in reševanje sporov, ki bodo zagotavljali spoštovanje pravic podjetij, potrošnikov in posameznikov. Podjetja v EU in Združenem kraljestvu tako tekmujejo pod enakimi pogoji, strani pa ne moreta uporabiti svoje regulatorne avtonomije za podeljevanje nepravičnih subvencij ali spodkopavanje konkurenčnosti.
V primeru kršitev sporazuma lahko uporabita povračilne ukrepe na različnih področjih. To velja za vsa področja gospodarskega partnerstva, so pojasnili na komisiji.
Sporazum pa medtem ne pokriva sodelovanja na področjih zunanje politike, obrambe in zunanje varnosti, saj se Združeno kraljestvo o tem ni želelo pogajati. Tako od 1. januarja ni okvira za skupno delovanje EU in Otoka v odzivih na zunanjepolitične izzive, kot je na primer sprejemanje sankcij proti tretjim državam, še navaja Evropska komisija.
