Reinsalu je ob tem dodal, da je pri tem vlogo igralo tudi dejstvo, da Kitajska ni jasno obsodila ruske invazije na Ukrajino. Kot sta poudarili obe državi, s to potezo ne prekinjata stikov s Pekingom, s katerim želita v bodoče graditi “konstruktiven in pragmatičen odnos”.

Ta format medcelinskega sodelovanja je bil oblikovan leta 2012, v njem pa sodeluje tudi Slovenija. Prva država, ki je izstopila s platforme, je bila Litva spomladi 2021, potem ko se je s Kitajsko zapletla v diplomatski spor glede predstavništva Tajvana v tej baltski državi.

Kot še navaja ERR, se estonska delegacija od februarja lani ni udeleževala srečanj v okviru te platforme.

Peking se na odločitev vlad v Tallinnu in Rigi še ni odzval.