Ministri so pravni okvir za sankcije prilagodili zaradi razmer na meji unije z Belorusijo, da bi se lahko učinkoviteje odzivali na izkoriščanje ljudi v politične namene, kar sicer očitajo beloruskemu režimu predsednika Aleksandra Lukašenka.
EU bo lahko sedaj kaznovala posameznike in pravne osebe, vpletene v dejavnosti Lukašenkovega režima, ki spodbujajo nezakonito prehajanje zunanjih meja unije, tudi letalske družbe ali turistične agencije.
S tem se unija zoperstavlja nehumani in nezakoniti praksi izkoriščanja ljudi v politične namene, obenem pa še naprej izpostavlja, da je represija režima nad lastnim ljudstvom nesprejemljiva in da se bo primerno odzivala, je izpostavil visoki zunanjepolitični predstavnik unije Josep Borrell.
Ministri so danes po Borrellovih besedah dosegli tudi politični dogovor o naslednjem, petem svežnju sankcij proti beloruskemu režimu, ki vključuje kaznovanje odgovornih za izkoriščanje migrantov, a članice ga bodo dorekle v prihodnjih dneh.
Pred dnevi je Borrell v imenu EU ostro obsodil Lukašenkov režim zaradi namernega ogrožanja življenj in podžiganja krize na zunanjih mejah unije z namenom preusmerjanja pozornosti od razmer v Belorusiji, kjer se nadaljujejo in celo poslabšujejo brutalna represija in kršitve človekovih pravic.
Nemški zunanji minister Heiko Maas je ob prihodu na zasedanje opozoril, da grozijo Belorusiji strožje sankcije. “Lukašenko zahteva, da umaknemo vse sankcije. Danes bomo odgovorili. Sankcije bomo še zaostrili,” je dejal.
Borrell je sicer ob prihodu ocenil, da je pritok migrantov prek Belorusije v glavnem pod nadzorom ter da se je sedaj treba osredotočiti na humanitarno pomoč ljudem in preprečiti kakršne koli hibridne napade na meje unije.
“Meje EU niso odprte neomejeno,” je poudaril Borrell po zasedanju. “Pot do EU ne vodi preko Belorusije,” je še dodal. V EU je po njegovih besedah mogoče le zakonito, vsaka drugačna informacija je dezinformacija.
Lukašenku, ki je začel nezakonite migracije v unijo spodbujati v odziv na evropske sankcije zaradi kršitev človekovih pravic v Belorusiji, pa unija ob tem sporoča, da bo mogoče dialog znova vzpostaviti le z ustavitvijo kršitev, ne s pošiljanjem ljudi na meje.
Beloruski zunanji minister Vladimir Makej je sicer po Borrellovih navedbah v njunem telefonskem pogovoru zatrdil, da bodo dovolili humanitarno pomoč ZN do ljudi, ujetih ob meji, kar je visoki zunanjepolitični predstavnik opisal kot pozitivno novico, je pa zavrnil vsakršno odgovornost za to, da so ti ljudje tam.
V EU sicer namernih migracijskih pritiskov Belorusije na meje unije za zdaj vsaj uradno ne povezujejo s krepitvijo ruskih vojaških sil ob Ukrajini. Je pa to še ena tema, ki je danes odmevala v Bruslju, potem ko so ZDA opozorile na možnost ruskega napada na Ukrajino.
Zunanji ministri unije so se danes sestali z ukrajinskim kolegom Dmitrom Kulebo. Poleg tega se je z ukrajinskim zunanjim ministrom danes srečal tudi generalni sekretar zveze Nato Jens Stoltenberg.
V Bruslju je danes potekalo tudi ministrsko zasedanje vzhodnega partnerstva – tega sestavljajo članice EU ter Ukrajina, Gruzija, Moldavija, Armenija, Azerbajdžan in Belorusija, vendar slednje nanj niso povabili. Stol za Belorusijo je bil prazen.
