Izkušenemu demokratskemu politiku Josephu Bidnu je položaj predsednika ZDA uspelo osvojiti na predsedniških volitvah 2020, v njegovem tretjem poskusu od leta 1988. Zmagal je proti takratnemu republikanskemu predsedniku Donaldu Trumpu.

Biden, ki je na položaju od januarja 2021, se je v Belo hišo preselil kot najstarejši predsednik ZDA doslej. V času volitev čez približno leto in pol bo star 81 let, ob koncu morebitnega drugega mandata pa 86 let.

Kot je sporočil ob današnji napovedi kandidature, se v novo tekmo za Belo hišo s sedanjo podpredsednico Kamalo Harris podaja, da bi “dokončal delo”. Kandidaturo je objavil v triminutnem video nagovoru natanko štiri leta po tistem, ko je objavil svojo prvo predsedniško kandidaturo, ki jo je nato leta 2020 ovenčal z zmago proti Trumpu.

Bivši republikanski predsednik Trump, ki ne priznava izida volitev leta 2020, je tudi sam novembra lani napovedal, da se bo leta 2024 spet potegoval za položaj predsednika ZDA.

Ob Trumpu je predsedniško kandidaturo napovedalo še pet republikancev, med drugim bivša ameriška veleposlanica pri ZN Nikki Haley in nekdanji guverner Arkansasa Asa Hutchinson. Na kandidaturo pa so namigovali tudi drugi republikanci, denimo guverner Floride Ron DeSantis in Trumpov nekdanji podpredsednik Mike Pence, čeprav nobeden tega še ni uradno napovedal.

Na demokratski strani je svojo kandidaturo za demokratsko nominacijo nedavno napovedal 60-letni Robert Kennedy mlajši, kontroverzni nečak v atentatu ubitega ameriškega predsednika Johna F. Kennedyja.

Biden se je pred tremi leti tretjič podal v tekmo za predsedniški položaj v prepričanju, da Trump ogroža temelje ameriške demokracije in da ga je treba spraviti iz Bele hiše. Bidna so demokratski volivci na strankarskih volitvah in zborovanjih izbrali kot najvarnejšo opcijo iz množice več kot 20 kandidatov, ki so se potegovali za nominacijo.

Biden se je za prvo predsedniško kandidaturo odločil že leta 1988, a je pogorel, med drugim, ker je kopiral govor britanskega laburističnega voditelja Neila Kinnocka. Leta 2008 je v svojem drugem poskusu skušal osvojiti demokratsko predsedniško nominacijo, vendar je takrat zaradi Baracka Obame imela nekaj možnosti le Hillary Clinton kot morebitna prva ženska na čelu ZDA.

Joseph “Robinette” Biden se je rodil 20. novembra 1942 v mestu Scranton v zvezni državi Pensilvanija, kjer je živel do desetega leta starosti, ko se je družina preselila v Wilmington v zvezni državi Delaware. Sprva premožna družina je obubožala in si je opomogla šele v Delawaru, kjer je oče Joe Biden st. dobil službo kot prodajalec avtomobilov.

Šolal se je na univerzi Delaware in kasneje na pravni fakulteti univerze Syracuze, a mu študij ni posebej ležal. Raje se je ukvarjal s športom, predvsem ameriškim nogometom in tudi baseballom, med vrstniki pa je užival sloves “naravnega voditelja”. Leta 1965 je diplomiral iz zgodovine in političnih ved.

Že v mladosti je bil liberalnih prepričanj in se je udeleževal demonstracij v podporo pravicam temnopoltih Američanov. Vietnamske vojne se ni udeležil.

Politično kariero je leta 1970 začel z izvolitvijo v mestni svet Wilmingtona, leta 1972 pa se je z minimalnimi možnostmi proti republikancu Calebu Boggsu pomeril za položaj v zveznem senatu. Z geslom Spremembe je izkoristil nezadovoljstvo z administracijo predsednika Richarda Nixona in zmagal z razliko 3000 glasov.

Ob prvi izvolitvi je Biden postal peti najmlajši senator v zgodovini ZDA. Njegovo politično zmagoslavje je decembra 1972 zasenčila osebna tragedija, ko sta v prometni nesreči umrla njegova prva žena Neilia in enoletna hčerka Naomi Christina, sinova Beau in Hunter pa sta bila hudo poškodovana, a sta preživela.

Biden je skrbel za sinova, v službo v Washington pa se je odtlej vsak dan vozil z vlakom, kar je počel vse do izvolitve za podpredsednika ZDA leta 2009. Leta 1977 se je poročil s Jill Tracy Jacobs, s katero sta leta 1981 dobila hčerko Ashley Blazer.

V senatu je nekaj časa vodil odbor za mednarodne odnose ter pravosodni odbor v času najbolj odmevnih zaslišanj kandidatov za vrhovno sodišče. Takrat se je zameril ženskim skupinam, ker ni dovolil zaslišanja prič, ki bi potrdile navedbe o spolnem nadlegovanju Anite Hill s strani republikanskega kandidata za vrhovnega sodnika Clarencea Thomasa.

Zaradi tega se je kasneje bolj posvetil ženskim vprašanjem in leta 1994 je bil potrjen njegov zakon proti nasilju nad ženskami.

Biden se je srečeval tudi s slovenskimi voditelji, še posebej pogosto v času prizadevanj Slovenije za vstop v Nato, kar je ves čas podpiral. Bil je tudi med prvimi ameriškimi politiki, ki so nekdanjega srbskega predsednika Slobodana Miloševića označili za vojnega zločinca. Kot predstavnik ZDA pa se je v Ljubljani leta 1979 celo udeležil pogreba slovenskega komunističnega voditelja Edvarda Kardelja.

Biden se je zapisal v zgodovino kot prvi katoliški podpredsednik ZDA, po Johnu F. Kennedyju pa je šele drugi katoliški predsednik ZDA.