Demokrati na čelu z Bidnom so zadovoljni, ker ni prišlo do tako imenovanega republikanskega rdečega vala, ko bi opozicijska stranka v skladu z zgodovinsko tradicijo vmesnih volitev osvojila trdno večino v obeh domovih kongresa.

Na strani tokratnih “zmagovalcev” torkovih vmesnih volitev pa je povsem drugače in republikanska stranka se namesto slavja po zmagi zapleta v notranji boj, v katerem so na eni strani nekdanji predsednik Donald Trump in njegovi privrženci, na drugi pa ostali predstavniki stranke.

Senatna tekma sicer še ni odločena in tako kot leta 2020 se lahko zgodi, da bo o večini odločal drugi krog volitev v Georgii, kjer v zelo izenačenem boju moči merita demokratski kandidat Raphael Warnock in republikanski Herschel Walker.

Vodilni republikanski politiki ter komentatorji medtem Trumpa pozivajo, naj ne razglasi predsedniške kandidature za leto 2024, ker bi lahko s tem ponovno, kot s trditvami glede ukradenih volitev leta 2020, spodbudil demokrate in neodvisne volivce h glasovanju.

Neodvisni analitiki menijo, da so demokrati dosegli velik uspeh samo s tem, da je “njihov jez zadržal napovedani republikanski cunami” na volitvah ob visoki inflaciji in s predsednikom, ki nima visoke javne podpore.

Predsednik Joe Biden je na novinarski konferenci po volitvah dejal, da je pripravljen sodelovati z republikanskimi kolegi. “Američani so dali jasno vedeti, da pričakujejo, da bodo tudi republikanci sodelovali z mano,” je dodal.

Njegov demokratski predhodnik Barack Obama je moral po prvih vmesnih volitvah priznati prepričljiv poraz, podobno je doživel Trump leta 2018. Biden pa se bo zapisal v zgodovino kot neobičajen predsednik, ki je kljub nizki podpori pričakovan poraz na vmesnih volitvah uspel preprečiti.

Republikanci medtem napovedujejo, da bodo ob prevzemu predstavniškega doma sprožili preiskave Bidnove vlade in njegove družine, kar pa predsednika ne skrbi. “Američani bodo te preiskave videli in obravnavali kot komedijo,” je dejal. “Mediji in komentatorji so napovedovali ogromen republikanski val, ki ga ni bilo,” je dodal Biden.

Obenem je priznal, da so volivci izkazali razočaranje, kar razume, vendar pa vztraja pri svoji politiki. “Ničesar ne bom bistveno spreminjal,” je dejal in razložil, da je za prepoznavanje pozitivnih učinkov njegovih politik, kot je financiranje infrastrukturnih projektov in omejevanje cen zdravil na recepte, potreben čas.

Glede morebitne nove predsedniške kandidature leta 2024 se 79-letni Biden menda še ni odločil. Dejal je, da bo to družinska odločitev. “Kandidirati nameravam, vendar pa se mi z najavo ne mudi,” je dejal. Analitiki predvidevajo, da bo to storil prihodnje leto.

Večina Američanov si sicer njegove ponovne kandidature ne želi. Anketa AP ugotavlja, da jih je 58 odstotkov proti, med drugim tudi zaradi njegove starosti. Anketa potrjuje tudi razlog njegove zmage leta 2020, saj je manjši delež anketiranih dejal, da so volili Bidna zaradi njega samega, več pa je bilo tistih, ki so volili zanj zato, ker so bili proti Trumpu.

Trump pa se je po vmesnih volitvah znašel v težavah, saj je več kandidatov z njegovo podporo doživelo poraz. Konservativni časnik New York Post je ob tem nekdanjega predsednika pozval, naj se umakne iz politike ter pravi, da so njegovi kandidati zmagali le tam, kjer bi “večina volivcev proti demokratu izbrala tudi truplo”.

Del republikanske stranke se očitno želi posvetiti prihodnosti brez Trumpa. Namesto tega si številni podporniki obetajo predsedniško kandidaturo guvernerja Floride Rona DeSantisa, ki je v torek na guvernerskih volitvah prepričljivo premagal demokratskega nasprotnika Charlieja Crista.

Ameriška demokracija, ki se je pred dvema letoma skoraj zlomila, je tako na tokratnih vmesnih volitvah predstavila popoln odraz razdeljenega naroda, ki ne zaupa svojim voditeljem in se ni pripravljen poenotiti na novi poti, piše ameriška mreža CNN.