“Medtem ko so se postelje v bolnišnicah polnile s covidnimi bolniki, zdravniki in medicinske sestre delali nadure in je primanjkovalo osnovnih medicinskih zalog, je imelo devet držav z jedrskim orožjem 72 milijard dolarjev za svoje orožje za množično uničevanje,” opozarja v poročilu Ican, ki združuje več kot 400 nevladnih organizacij. To pomeni, da so porabile 1,4 milijarde dolarjev (1,2 milijarde evrov) več kot leta 2019, poudarja Ican, ki je leta 2017 prejel Nobelovo nagrado za mir, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Več kot polovico vseh sredstev so za jedrsko orožje namenile ZDA, in sicer 37,4 milijarde dolarjev, kar je okoli pet odstotkov njenega lanskega obrambnega proračuna. Kitajska je za jedrsko orožje lani porabila okoli 10 milijard dolarjev, Rusija pa okoli 800 milijonov, navaja Ican v poročilu.

Če upoštevamo vse države z jedrskim orožjem, med katere sodijo tudi Velika Britanija, Francija, Indija, Izrael, Pakistan in Severna Koreja, so lani zanj vsako minuto porabile več kot 137.000 dolarjev, še ugotavlja organizacija v poročilu.

V poročilu osvetljujejo, kako vlade davkoplačevalski denar vse bolj namenjajo industriji orožja, ki nato vse več sredstev namenja za lobiste, ki vzpodbujajo še večjo porabo. Za vsak dolar, ki so ga podjetja porabila za lobiranje vlad za nakup orožja, se jim je vrnilo 236 dolarjev v sklenjenih pogodbah, ugotavljajo v poročilu.

Dodajajo, da je preko starih ali novih pogodb lani v poslih sodelovalo več kot 20 podjetij, ki proizvajajo jedrsko orožje. Od tega je samo enajst zahodnih podjetij izvedlo posle v vrednosti 27,7 milijarde dolarjev, največ podjetja Northrop Grumman, General Dynamics, Lockheed Martin, Raytheon Technologies in Draper.