Delegati so dogovor, sprejet s konsenzom, pozdravili z aplavzom, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Opredelitev mehanizma finančne pomoči državam v razvoju je veljala za glavno odprto vprašanje v podaljšku pogajanj v letovišču ob Rdečem morju, potem ko uvodoma dogovor o tem sploh ni bil predviden.

Že pred več kot desetletjem so sicer države, predvsem razvite, dale obljubo o 100 milijardah dolarjev letno državam v razvoju do 2020 za spopadanje s podnebnimi spremembami in prilagoditev nanje.

Na prelomni podnebni konferenci v Parizu leta 2015, na kateri se je svet prvič dogovoril o cilju omejitve globalnega segrevanja ozračja, pa so to obljubo ponovile in rok podaljšale do 2025.

Po dolgih in težavnih pogajanjih, ki so močno presegla predvideni časovni okvir, se je v Šarm el Šejku v Egiptu v nedeljo po 2. uri zjutraj po srednjeevropskem času začelo zaključno plenarno zasedanje COP27.

Delegati iz skoraj 200 držav, ki se že 14 dni mudijo v letovišču ob Rdečem morju, morajo soglasno sprejeti vrsto resolucij, o nekaterih od njih se je do zadnjega trenutka ostro razpravljalo, o nekaterih pa bi se še vedno lahko razpravljalo v dvorani.

Odločiti se bodo morali tudi o končni svetovni deklaraciji in o prizadevanjih za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov, ki povzročajo globalno segrevanje.

Vprašanje “izgube in škode”, ki je skoraj izničilo konferenco, je bilo na koncu predmet kompromisnega besedila, ki je bilo sprejeto v zadnjem hipu in v katerem so številna vprašanja ostala neodgovorjena, vendar je bilo priznano načelo ustanovitve posebnega finančnega sklada.

Po poročanju dopisnikov različnih medijev s konference je jabolko spora tudi zmanjšanje ali odprava uporabe fosilnih goriv ter cilj, da se segrevanje ozračja omeji na za 1,5 stopinje Celzija od pred-industrijske dobe, kot je že bilo dogovorjeno lani v Glasgowu.