Medtem ko na konferenci prihaja do vse več pozivov po uvedbi davka na presežne dobičke naftnih podjetij in po zaščiti podnebno najbolj prizadetih držav, nevladne organizacije opozarjajo, da bo to zelo težko doseči, če je “delegacija predstavnikov fosilnih goriv večja od delegacije katerekoli afriške države”, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Nevladne organizacije, med njimi Global Witness in Corporate Accountability Found, so preučile uradni seznam registriranih udeležencev konference, pri čemer so se osredotočile na posameznike, ki so neposredno povezani z naftnimi in plinskimi podjetji, ter tiste v okviru delegacij, ki “delujejo v imenu industrije fosilnih goriv”. Naštele so jih 600, na lanski podnebni konferenci COP26 v Glasgowu pa denimo 503.

Združene narode so zato pozvale, naj omejijo dostop do pogovorov podjetjem, ki se ukvarjajo s fosilnimi gorivi. Spomnili so, da ta po besedah generalnega sekretarja Združenih narodov Antonia Guterresa “zastrupljajo naš planet”.

Naftna podjetja so letos na račun zvišanja cen ob ruski invaziji na Ukrajino močno zvišala dobičke, zato so se te dni pojavili pozivi k njihovi obdavčitvi. Premierka Barbadosa Mia Mottley se je denimo zavzela za 10-odstotni davek za naftna podjetja.

K temu pozivu so pristopile tudi druge manjše otoške države, ki jih ogroža zviševanje gladine morja oz. segrevanje podnebja. “Medtem ko oni služijo, planet gori,” je bil oster premier Antigve in Barbude Gaston Browne.

Države v razvoju so na COP27 zahtevale ustanovitev posebnega sklada, ob čemer so izpostavile, da so razvite bogate države odgovorne za največji delež emisij toplogrednih plinov.