Za letošnje leto OECD, ki predstavlja 38 najbolj razvitih držav, ohranja triodstotno napoved globalne gospodarske rasti.
Ključni dejavnik, ki upočasnjuje svetovno gospodarsko rast, je vsesplošno zaostrovanje denarne politike, ki je posledica večjega preseganja inflacijskih ciljev od pričakovanega, so zapisali pri OECD.
Vse več centralnih bank v boju z naraščajočo inflacijo namreč viša ključne obrestne mere.
V primerjavi z napovedmi organizacije iz decembra 2021, torej pred začetkom ruske invazije na Ukrajino, naj bi bil svetovni bruto domači proizvod (BDP) prihodnje leto za vsaj 2800 milijard dolarjev nižji.
Organizacija s sedežem v Parizu je v črnogledem poročilu, poimenovanem Plačevanje cene vojne, zapisala, da je konflikt povečal inflacijske pritiske, medtem ko so življenjski stroški že tako ali tako hitro naraščali, poročilo povzema francoska tiskovna agencija AFP.
“Učinki vojne in nadaljevanje izbruhov pandemije covida-19 v nekaterih delih sveta so zmanjšali rast in povzročili dodaten pritisk na rast cen, predvsem energentov in hrane,” so zapisali v organizaciji.
Napovedi za skoraj vse države v skupini 20 največjih gospodarstev so se v primerjavi z junijskimi zmanjšale, razen za Turčijo, Indonezijo in Veliko Britanijo; za slednjo je sicer napovedana ničelna rast.
OECD po novem pričakuje, da bo Nemčija prihodnje leto zašla v recesijo. Največje evropsko gospodarstvo naj bi se prihodnje leto skrčilo za 0,7 odstotka, kar je 2,4 odstotne točke manj od junijske napovedi.
Izbruh vojne v Ukrajini je v Evropi najbolj prizadel Nemčijo, saj je tamkajšnje gospodarstvo močno odvisno od uvoza ruskega zemeljskega plina, ki pa je občutno zmanjšan.
Gospodarstvo območja z evrom se bo prihodnje leto okrepilo za 0,3 odstotka, kar je 1,3 odstotne točke manj, kot so pri OECD napovedovali junija. Ob tem so za 0,5 odstotne točke izboljšali napoved gospodarske rasti za letošnje leto, ki po novem znaša 3,1 odstotka.
V ZDA bodo po napovedi OECD prihodnje leto zabeležili 0,5-odstotno rast BDP, kar je 0,7 odstotne točke manj od junijske napovedi.
V največjem svetovnem gospodarstvu, kjer so najhitreje začeli z zaostrovanjem denarne politike, bo prihodnje leto po pričakovanjih prišlo do večjega napredka v boju z inflacijo kot v območju z evrom in Veliki Britaniji.
Nasprotno pa naj bi v večjem delu Evrope zaradi nedavnega skokovitega povečanja stroškov energije in zaradi poznejšega začetka zaostrovanja denarne politike tako skupna kot osnovna inflacija ostali na visoki ravni, so zapisali.
Na Kitajskem, kjer je inflacija nizka in stabilna, bodo prihodnje leto zabeležili 4,7-odstotno rast gospodarstva, kar je 0,2 odstotni točki manj, kot so pri OECD napovedovali junija. Precej nižja od junijske pa je napoved rasti kitajskega BDP za letos. To so pri OECD znižali za 1,2 odstotne točke na 3,2 odstotka, kar je predvsem posledica strogih ukrepov Pekinga za zajezitev širjenja koronavirusa.
