Voditelji članic Nata so na zasedanju v španski prestolnici, ki ga zaznamuje ruska agresija na Ukrajino, sprejeli nov strateški koncept zavezništva. Rusija tako nič več ne velja za strateško partnerico Nata, kot je bilo opredeljeno v zadnji strategiji iz leta 2010, ampak za njegovo največjo grožnjo.

“Ruska federacija predstavlja največjo in najbolj neposredno grožnjo varnosti zaveznic v Natu ter miru in stabilnosti v evroatlantskem območju,” so voditelji držav Nata zapisali v strateškem konceptu in tudi deklaraciji vrha.

Iz Moskve so še pred sprejetjem strateškega koncepta sporočili, da “to nima nobene zveze z resničnim življenjem, saj je zavezništvo tisto, ki ogroža nas”.

Ukrajinski zunanji minister Dmitro Kuleba pa je v odzivu sporočil, da je Nato dokazal, da lahko sprejme težke, a pomembne odločitve. Pozdravil je jasno stališče zavezništva do Rusije.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je sicer v nagovoru prek videopovezave voditelje pozval k dodatni vojaški pomoči, tudi s sodobnim orožjem. Želi si tudi več finančne pomoči. Hkrati je pozval k dodatnim sankcijam proti Rusiji, s katerimi bi Moskvi omejili zmožnost financiranja vojne.

Generalni sekretar Nata Jens Stoltenberg je dejal, da je več voditeljev v pogovoru z Zelenskim napovedalo dodatno vojaško pomoč Ukrajini. To so med drugim storile Nemčija, Nizozemska in Norveška.

Poleg tega so sprejeli celovit paket pomoči Ukrajini, ki med drugim vključuje gorivo, sisteme za varno komuniciranje, medicinsko pomoč, pa tudi več sto sistemov za zaščito pred droni.

“Ukrajina lahko na nas računa, dokler bo treba. Zaveznice bodo še naprej zagotavljale vojaško in finančno pomoč,” je povedal Stoltenberg.

Zavezništvo pa v luči ruske agresije temeljito spreminja tudi svojo obrambno in odvračalno držo, ki bo temeljila na treh elementih. Prvi je okrepitev prisotnosti, ki med drugim vključuje okrepitev bojnih skupin v nekaterih vzhodnih državah članicah na raven brigad. Drugi je več vnaprej nameščene opreme, tretji pa so enote, ki bodo doma, a bodo določene za delovanje na določenem območju v drugi državi. Takšne enote bodo določili prvič po koncu hladne vojne, je povedal Stoltenberg.

Nov model Natovih sil torej vključuje tiste, ki bodo nameščene v drugih državah članicah, predvsem na vzhodu zavezništva. Trenutno je takšnih enot, ki so pod neposrednim poveljstvom Nata, več kot 40.000, je pojasnil generalni sekretar.

Večina vojakov v okviru Natovih sil pa bo nameščenih v domovini, a bodo organizirane tako, da bodo ustrezno pripravljene za Natove operacije ter obrambno načrtovanje in bodo na voljo poveljnikom zavezništva.

Zvišali bodo tudi njihovo raven pripravljenosti, od okoli 300.000 vojakov jih bo del moral biti pripravljen za odhod v desetih dneh, del pa v 30 dneh, je pojasnil Stoltenberg.

Te dodatne sile bodo po pričakovanjih generalnega sekretarja Nata na voljo prihodnje leto.

ZDA so ob tem napovedale okrepitev prisotnosti svojih sil v Evropi. “Nato se bo okrepil na vseh področjih, na kopnem, v zraku in na morju, s ciljem, da smo pripravljeni na grožnje iz vseh smeri” je dejal predsednik ZDA Joe Biden.

Pri tem je pojasnil, da bodo okrepitve med drugim vključevale povečanje flote rušilcev ameriške mornarice v Španiji, dodatno rotacijsko brigado v Romuniji, okrepljeno napotitev sil v baltske države ter dodatne zmogljivosti zračne in ostale obrambe v Veliki Britaniji, Nemčiji in Italiji.

Stoltenberg ob tem opozarja, da bo treba za povečanje zmogljivosti povečati tudi proračunske izdatke za obrambo. Članice so se na vrhu zavezale k izpolnjevanju zaveze iz leta 2014, da bodo za obrambo namenjale najmanj dva odstotka bruto domačega proizvoda.

Med državami, ki so najdlje od tega cilja, je Slovenija, ki trenutno za obrambo namenja okoli 1,2 odstotka BDP. Obenem je ena redkih članic, ki nimajo niti konkretnega načrta, kako bodo dosegle mejo dveh odstotkov.

Premier Robert Golob je povedal, da bi lahko slovenska vlada ta načrt pripravila v pol leta. “To je resen načrt, ne prazne obljube, ker ne bomo vedeli samo, koliko izdatkov, ampak predvsem, za katere programske vsebine oziroma investicije jih bomo namenili,” je pojasnil.

Kdaj bi lahko Slovenija dosegla dva odstotka bruto domačega proizvoda, bo po premierjevih besedah pokazal ta načrt. Trenutne slovenske zaveze predvidevajo leto 2030. Vendar pa je Golob prepričan, da bo treba to časovnico pospešiti.

Spregovoril je tudi o potrjevanju protokolov o pristopu Finske in Švedske k Natu, pri čemer kljub nasprotovanju koalicijske Levice ne pričakuje težav. Potrdili bi ju lahko že pred počitnicami, danes je to storil odbor DZ za zunanjo politiko.

Voditelji Nata so sicer danes Švedsko in Finsko tudi uradno povabili k članstvu v Natu in se strinjali o podpisu pristopnih protokolov, ki ju morajo zdaj ratificirati vse države članice.

To je omogočila odprava blokade Turčije, potem ko sta ji Finska in Švedska v torek obljubili podporo v boju proti “terorizmu” v Turčiji prepovedane Kurdske delavske stranke. Ankara je že napovedala, da bo v skladu z dogovorom od dvojice skandinavskih držav zahtevala izročitev 33 “terorističnih” osumljencev.

Finska in Švedska sta sicer sodelovali na popoldanskem delu zasedanja članic Nata in njegovih partneric. Med temi so bile še EU, Gruzija, prvič pa se vrha Nata udeležujejo voditelji Nove Zelandije, Avstralije, Japonske in Južne Koreje.

V okviru te razprave so med drugim govorili o Kitajski. “Kitajska krepi svojo vojaško moč, vključno z jedrskim orožjem, s čimer nadleguje sosede in grozi Tajvanu,” je po srečanju s partnericami povedal Stoltenberg.

Napovedal je, da bo Nato okrepil sodelovanje s partnericami v indijsko-pacifiški regiji, in sicer na področjih kibernetske varnosti, novih tehnologij, pomorske varnosti, podnebnih sprememb in boja proti dezinformacijam.

Vrh Nata je sicer že pred tem Kitajsko v novem strateškem konceptu označil kot državo, ki predstavlja izziv Natovim interesom, varnosti in vrednotam. Kitajska je tako sploh prvič omenjena v tovrstnem strateškem dokumentu zveze Nato.