Januarja je Rusija z izvozom nafte zaslužila 14,3 milijarde dolarjev.

Največja svetovna država je februarja na svetovne trge še vedno pošiljala “približno enako” količino nafte, poročilo IEA povzema francoska tiskovna agencija AFP.

“To kaže, da je bil režim sankcij skupine G7 učinkovit, saj ni omejil svetovne oskrbe s surovo nafto in izdelki, hkrati pa je omejil zmožnost Rusije, da ustvarja prihodke od izvoza,” ugotavljajo v IEA.

Ruski izvoz nafte se je februarja zmanjšal za 500.000 159-litrskih sodov na 7,5 milijona sodov na dan, pri čemer so se močno zmanjšale pošiljke v EU.

“Nedavni podatki o sledenju tankerjev kažejo, da je Moskvi uspelo večino sodov, ki so bili prej namenjeni v EU in ZDA, preusmeriti na nove trge v Aziji, Afriki in na Bližnjem vzhodu,” so zapisali v poročilu.

Članice EU so se v luči ruskega napada na Ukrajino junija dogovorile o svežnju sankcij, ki prepoveduje kupovanje, uvoz in transfer surove nafte in določenih naftnih derivatov iz Rusije v unijo. Dogovorile so se, da bo prehodno obdobje za ustavitev uvoza surove nafte trajalo šest mesecev, tako da je embargo začel veljati 5. decembra.

V začetku decembra je skupaj z embargom na uvoz večine ruske surove nafte začela veljati tudi cenovna kapica za surovo nafto, ki jo Moskva izvaža v tretje države. Članice EU so jo določile pri 60 dolarjih na 159-litrski sod, pri čemer so se uskladile s skupino G7 in nekaterimi drugimi partnericami.

Od 5. februarja je v veljavi še embargo na ruske naftne derivate. S tem dnem je EU skupaj s skupino G7 uvedla tudi kapico za derivate, ki jih Rusija izvaža v tretje države. Za derivate, ki so dražji od surove nafte, so zgornjo mejo določili pri 100 dolarjih na 159-litrski sod, za cenejše pa pri 45 dolarjih.