Pare bodo lahko sodno preganjali samo, če jih prijavijo zakonec, starši ali njihovi otroci, poroča avstralska javna televizija ABC.
Po veljavnem kazenskem zakoniku, ki prepoveduje le prešuštvo, sporazumni spolni odnosi med neporočenimi odraslimi in zunajzakonska skupnost niso kazniva dejanja.
Tropski raj v primežu konservativnega islama
Novi kazenski zakonik, ki bo veljal tako za indonezijske državljane kot tujce, vključuje tudi do triletno zaporno kazen za kritiziranje predsednika države, pa tudi kazni za kritiko ministrov in institucij. To bo po ocenah mnogih omejilo svobodo izražanja in otežilo proteste. Zakonik medtem ohranja do pol leta zaporne kazni za udeležbo v nasilnih protestih ali takšnih, ki motijo javni red.
Nova zakonodaja bo sicer začela veljati šele čez tri leta, leta 2025.
Novi zakonik ohranja definicijo, da je splav kaznivo dejanje, vendar med izjeme dodaja življenjsko ogrožene nosečnice in tiste, ki so bile posiljene, če je plod star manj kot 12 tednov. To je sicer v skladu z zakonom o zdravniški praksi iz leta 2004.
Prav tako bo ohranil smrtno kazen v okviru kazenskega pravosodja, kljub pozivom Nacionalne komisije za človekove pravice in drugih skupin, naj se v Indoneziji po zgledu drugih držav smrtna kazen odpravi.
Organizacija za človekove pravice Human Rights Watch je ocenila, da je kaznovanje kritikov predsednika države in drugih predstavnikov oblasti v nasprotju z mednarodnim pravom in da dejstvo, da nekatere oblike izražanja veljajo za žaljive, ne zadostuje za upravičenost omejitev ali kazni.
“Nevarnost represivnih zakonov ni v njihovi široki uporabi, temveč v tem, da omogočajo selektivno izvajanje,” je opozoril višji raziskovalec organizacije za Indonezijo Andreas Harsono.
“Ti zakoni omogočajo policiji, da izsiljuje podkupnine, uradnikom pa, da zapirajo politične nasprotnike,” je dejal.
Po njegovih besedah številni hoteli, tudi na turističnih območjih – kot sta otok Bali in prestolnica Džakarta – tvegajo, da bodo izgubili turiste.
Nasprotniki novega kazenskega zakonika opozarjajo, da ta za Indonezijo pomeni “velik korak nazaj” pri ohranjanju demokratičnih svoboščin, pridobljenih po padcu avtoritarnega voditelja Suharta leta 1998.