Vozarik je koordinacijo skrbi za živali prevzel kot prostovoljec. Nevladne organizacije so ob ukrajinsko-slovaški meji vzpostavile oskrbo živali, ki so, ko pridejo z lastniki čez mejo, pogosto utrujene, lačne in dehidrirane. “Kot veste, je ponekod hrane premalo še za ljudi, kaj šele za živali. Zato jim, ko pridejo čez mejo, zagotavljamo hrano, vodo in po potrebi veterinarsko oskrbo,” je navedel za STA.
Večinoma begunci potujejo z majhnimi psi, mačkami, “oskrbeli smo tudi papagaja, nekaj podganic, hrčkov in celo veverico”, je pripovedoval Vozarik, ki je sprva deloval prav na mejnem prehodu Vyšne Nemecke-Užgorod, pozneje pa so tudi oskrbno točko za živali prestavili v na novo vzpostavljeni begunski center v kraju Michalovce.
Hrano večinoma zagotavljajo s pomočjo donacij, blizu centra imajo tudi večje skladišče za shranjevanje.
Lastnikom živali nudijo tudi informacije, ki jih potrebujejo za vstop živali v EU. Pravila v državah članicah so sicer zaradi situacije v Ukrajini zrahljana, a obenem različna po državah. Zato se povezujejo tudi z veterinarskimi službami po Evropi. Je pa povsod obvezno čipiranje psov in poskrbijo tudi za to.
Na voljo je še osnovna oprema, kot so kletke in nagobčniki. Prostovoljci se namreč zelo trudijo preprečiti, da bi prišlo do kakšnih neljubih situacij. “Mi smo tu prvenstveno za oskrbo živali, a poskrbeti moramo tudi za javnozdravstveni vidik. Če se zgodi – in se je že zgodilo, da je žival koga ugriznila, je potem to velik problem za žrtev, a tudi za lastnika živali in samo žival. Zato poskušamo preprečiti tovrstne situacije,” je navedel.
Lastnike denimo opozarjajo, če vidijo, da pes ni na povodcu. “Če vidimo agresivno žival, poskusimo lastniku dopovedati, naj psu nadene nagobčnik. Če vidimo pse, ki tekajo naokoli brez nadzora, pa jih poskusimo ujeti, jih damo v kletko in potem poskusimo poiskati lastnika,” je pojasnil Vozarik.
Tudi nastanitve v šotorih in prevozi beguncev so organizirani tako, da preprečujejo morebitne neljube situacije. Živali denimo ne smejo v določene šotore, za lastnike psov je organiziran poseben prevoz, so za STA povedali prostovoljci v centru Michalovce. Prostovoljci so se odzvali in priskočili na pomoč tudi, ko se je na meji steplo več psov.
Ljudje lahko namreč čez mejo ob zrahljanih pravilih pripeljejo do pet živali, kar je več, se razume kot komercialni transport in so pravila zanj strožja. “Se pa ta pravila skoraj dnevno spreminjajo, tako da se prilagajamo razmeram,” je opozoril Vozarik.
Nevladne organizacije se trudijo tudi evakuirati živali z vojnih območij v Ukrajini, in hkrati dostaviti humanitarno pomoč za živali, ki ostanejo tam.
Glede na to, da odrasli moški, mlajši od 60 let, iz Ukrajine ne smejo, se številne družine zanašajo nanje, da bodo poskrbeli za živali. Psa in papigo je tako očetu v skrb prepustila Jana, sicer veterinarka, ki je pribežala na Slovaško. Živali je doma očetu pustila tudi družina iz Sumija, a jih zelo pogrešajo, je za STA povedala 17-letna Saša. Če gredo moški v boj, pa te možnosti nimajo.
“Ravno te dni sem govoril z enim od ukrajinskih poslancev in povedal mi je, da zelo nujno potrebujejo hrano in osnovna zdravila za domače živali. Kot vemo tudi iz drugih virov informacij, je v Ukrajini namreč situacija še kar grozna. Tisti, ki živali ne morejo vzeti s seboj, jih poskušajo dati v zavetišča, še vedno pa jih veliko žival pusti kar doma, z veliko hrane in vode in upajo, da se bodo lahko pravočasno vrnili. In za te živali je zelo težko skrbeti,” je opisal Vozarik.
Vozarik sicer opozarja, da so tudi v zavetiščih v Ukrajini razmere izredno težke. “Morali smo denimo evakuirati zavetišče v bližini Kijeva, ker ni imelo več ne vode, ne hrane in ne kadra, saj so vsi pobegnili na varno, kar je seveda razumljivo,” je povedal.
Nevladniki poskušajo pomagati reševati tudi situacijo v živalskih vrtovih in pri zasebnih lastnikih, ki imajo več ali eksotične živali. “A je ljudi na terenu v Ukrajini enostavno premalo, razmere pa nevarne,” je opozoril in izpostavil smrt ene od aktivistk za pravice živali, ki je bila ubita med dostavljanjem hrane za oskrbo živali.