Ministri članic EU, ki so tudi v schengnu, bodo predvidoma odločali o dveh sklepih. Prvi se glasi, da se Hrvaška 1. januarja 2023 pridruži schengenskemu območju, drugi pa se nanaša na vstop Romunije in Bolgarije.

Kot so za STA konec preteklega tedna povedali diplomatski viri, pri Hrvaški praktično ni več zadržkov.

Med zadnjimi članicami, ki so izpeljale notranje postopke, je bila Slovenija. Predlog slovenskega stališča glede vstopa Hrvaške v schengen je vlada obravnavala 17. novembra. V skladu z njim Slovenija vstop načelno podpira, obenem pa v enostranski izjavi potrjuje svoje vztrajanje pri implementaciji arbitražne razsodbe, ki je dokončna, zavezujoča in jo je treba spoštovati.

Pristojni odbori državnega zbora so stališče potrdili v petek, ko so podprli tudi vstop Bolgarije in Romunije v schengensko območje.

Podpora pridružitvi teh dveh držav na Svetu EU je sicer še vedno pod vprašajem. Avstrija nasprotuje vstopu obeh, pri čemer izpostavlja porast prihodov migrantov prek Zahodnega Balkana, je pojasnil visoki diplomat EU. Ob tem je opozoril, da Romunija sploh ne leži na zahodnobalkanski migracijski poti.

Nizozemska pa medtem nasprotuje zgolj članstvu Bolgarije, pri čemer pod vprašaj postavlja pripravljenost te države na področju spoštovanja vladavine prava. Poziva k pripravi poročila v okviru posebnega mehanizma preverjanja stanja v pravosodju in boju proti korupciji, ki ga je unija leta 2007 uvedla ob vstopu Romunije in Bolgarije v EU.

Viri so povedali, da priprava poročila ni več mogoča, saj Bolgarija od leta 2019 ni več v tem mehanizmu, ker je izpolnila zahteve. Evropska komisija je sicer pretekli mesec sporočila, da je napredek naredila tudi Romunija in da se lahko tovrstni nadzor odpravi tudi za to državo.

Stalni predstavniki bodo sklepa znova obravnavali v sredo, torej dan pred samim zasedanjem notranjih ministrov. Diplomatski viri upajo, da bo do takrat dosežen napredek. Danes bi lahko o tem voditelji članic govorili tudi ob robu vrha EU-Zahodni Balkan v Tirani.

Za potrditev vstopa je potrebno soglasje držav schengenskega območja, ki so članice EU. Danska, ki sicer je v schengnu, zaradi izjeme o tem ne glasuje. Od članic EU poleg tega ne glasujejo še Hrvaška, Bolgarija, Romunija, Ciper in Irska. Prav tako ne glasujejo Islandija, Lihtenštajn, Norveška in Švica, ki so del schengna, niso pa članice unije. Potrebno je torej soglasje 21 držav, pri čemer vzdržan glas velja kot “tiha privolitev”.

K potrditvi vstopa vseh treh držav sta nedavno pozvala tako Evropski parlament kot Evropska komisija. Evropska komisarka za notranje zadeve Ylva Johansson je poudarila, da Hrvaška, Bolgarija in Romunija izpolnjujejo pogoje za vstop. Med temi je naštela učinkovito upravljanje zunanjih meja, enotne schengenske vizume, sodelovanje z organi pregona v drugih državah in vključenost v informacijske sisteme.

“To bo prava evropska odločitev. Schengen je preživel pretrese v zadnjih letih zaradi skupnega evropskega duha. Ta duh se mora nadaljevati,” je poudarila. Po mnenju komisije je na vstop novih držav pripravljeno tudi schengensko območje, saj je po besedah evropske komisarke drugačno, kot je bilo ob vzpostavitvi.

Schengensko območje se sicer trenutno sooča z naraščajočim številom prihodov migrantov, na več notranjih mejah med članicami pa je v veljavi nadzor. Izvaja ga tudi Avstrija na meji s Slovenijo. Komisarka je poudarila, da komisija dela na reševanju teh problemov.

Zaradi porasta nezakonitih prihodov prek Zahodnega Balkana, ki jih je bilo v prvih desetih mesecih leta 128.000, je sicer komisija pripravila akcijski načrt za upravljanje migracij v tej regiji. Ta vključuje 20 ukrepov, katerih namen je okrepiti upravljanje meja, vračanje migrantov in boj proti tihotapcem ljudi. Obenem želi EU pospešiti azilne postopke v državah Zahodnega Balkana in zagotoviti usklajenost vizumskih politik držav v regiji z EU.

Slovenska notranja ministrica Tatjana Bobnar je na izrednem zasedanju pred dvema tednoma, na katerem je komisija napovedala pripravo tega načrta, poudarila, da je pomembno njegovo izvajanje v praksi.

Glede tega, kaj bi hrvaški vstop v schengen ob naraščajočem številu migrantov pomenil za Slovenijo, pa je dejala, da je slovenska policija pripravljena na pridružitev južne sosede schengenskemu območju. Varnost slovensko-hrvaške meje bo zagotavljala z ustreznimi izravnalnimi ukrepi, še naprej bo sodelovala tudi s hrvaškimi varnostnimi organi, je zagotovila ministrica.

Ministri za notranje zadeve bodo v četrtek obravnavali tudi napredek pri sprejemanju pakta za azil in migracije, ki ga je komisija predstavila pred dvema letoma. “Zelo spodbudno je videti, kako Svet EU dobro napreduje. To se je dogajalo že med francoskim predsedstvom, pod češkim pa je napredek pri paktu nad pričakovanji vseh,” je v ponedeljek povedala evropska komisarka za notranje zadeve. Že v četrtek bi lahko ministri podprli del o solidarnosti, je dodala.