Konservativni uniji CDU/CSU s kanclerskim kandidatom Arminom Laschetom se obeta drugo mesto. Unija je sicer zaostanek v zadnjem tednu zmanjšala na v povprečju tri odstotne točke, po eni od anket celo na eno samo odstotno točko, kar je premalo za zanesljive volilne napovedi.
Uniji CDU/CSU se je na začetku kampanje obetala zmaga, a je nato izgubila precej podpore, Laschet pa je kot kanclerski kandidat zagrešil več napak. V zadnjih dneh, potem ko se je v kampanjo aktivno vključila tudi dosedanja kanclerka Angela Merkel, pa je unija uspela nekoliko nadoknaditi izgube.
Zeleni naj bi z okoli 16 odstotki pristali na tretjem mestu, kar bi bil zanje najboljši rezultat doslej. Zeleni imajo tudi svojo kanclersko kandidatko Annaleno Baerbock, a na kanclerski položaj ne morejo računati.
V Nemčiji kanclerja ne volijo neposredno, temveč ga izbira parlament, vendar, kot piše nemška tiskovna agencija dpa, osebnost kanclerja v kampanji vseeno igra pomembno vlogo.
V tokratni kampanji je kot kanclerski kandidat daleč največ podpore užival Scholz. Po anketi televizije ZDF bi ga podprla več kot polovica volivcev.
Z okoli 11 odstotki bodo v bundestag zagotovo prišli še liberalci (FDP) in skrajno desna Alternativa za Nemčijo (AfD), medtem ko Levica s šestimi odstotki še ni povsem na varni strani.
Volišča bodo odprta do 18. ure, takoj zatem bodo objavljeni izidi vzporednih volitev. Uradni izidi volitev bodo znani ponoči.
V prihodnjih dneh bodo stekla koalicijska pogajanja. Večina komentatorjev ocenjuje, da bo za oblikovanje koalicije potrebno sodelovanje treh strank, in ne le dveh kot doslej, pogajanja pa lahko trajajo tudi več mesecev.
Na tokratnih volitvah se za nov mandat ne poteguje aktualna kanclerka. Angela Merkel se namreč po 16 letih vodenja vlade s tega položaja poslavlja. Njen mandat se bo uradno končal s konstituiranjem novega bundestaga mesec dni po volitvah, kanclerske naloge pa bo opravljala do prisege naslednika.
Hkrati z zveznimi parlamentarnimi volitvami danes potekajo tudi volitve v nemških zveznih deželah Berlin in Mecklenburg-Pomorjansko; v obeh se obeta zmaga SPD.
V Berlinu poleg tega poteka referendum o predlogu razlastitve velikih podjetij, ki imajo v lasti kar šestino vseh najemniških stanovanj in naj bi bila kriva za vse višje najemnine.