Po njenih besedah se je že v bivši Jugoslaviji začelo “poneumljanje množic s t.i. množično kulturo, kot so jo takrat imenovali jugoaparatčiki”. In vsaka naslednja generacija je “bolj plehka, bolj butasta, uporablja manj besed, komunicira prek računalnikov”.

To, da v šolah ne poučujejo ljudske slovenske kulture, je po njenih besedah škandal, ampak samo eden izmed mnogih. Povedala je tudi, da je “kultura svinjsko obdavčena” in da se lahko s svojim delom preživljajo le oberkrajnerski ansambli in stand up komiki.

Kot je povedala, je bilo že v bivši državi slišati izgovore medijev, da ljudje to hočejo. “Seveda hočejo, ker poznajo samo to hlevsko krmo in nič drugega. Zato, ker ne vedo, da je zunaj travnik s svežo travo. In potem se je razpasla oberkrajnrerska kultura in je povozila slovensko ljudsko kulturo, slovensko ljudsko pesem. Slovenski ljudski plesi so že tako rekoč muzejska vrednost,” je bila ostra pesnica.

Svetlana Makarovič ne vidi druge rešitve, kot da “ta država dokončno propade”. Potem bo lahko še hujše: amerikanizacija na vseh področjih, plehkost, programi ameriških družinskih komedij in tako dalje, je povedala pesnica.

Govor, v katerem je bil predsednik UO Prešernovega sklada Vinko Möderndorfer na torkovi proslavi kritičen do trenutnih razmer v kulturi in umetnosti, je Svetlana Makarovič označila za sijajnega. “Končno nekdo pove to, kar je treba izgovoriti, to, kar je treba dati vedeti tudi tistim gluhim in slepim in retardiranim politikom. Tudi če ne slišijo, bilo je povedano,” je povedala.

Sama je, kot pravi, še bolj militantna kot Möderndorfer: “Z menoj se je težje pogovarjati. On je bolj kultiviran, jaz pa že izgubljam to kultiviranost v odnosu s politiki in to kar namerno. Vse tisto, kar bi recimo enemu od teh politikov povedala, bi strnila v eno samo psovko. Zato je bolje, če se s politiki ne srečujem.”

Kot je še povedala, je za umetnost vedno manj prostora, a se ji zdi, da na nek način še vedno nekoliko več, kot ga je bilo v prejšnji državi. Ljudje, kot je Möderndorfer, ji dajejo upanje, da jih je vendar še nekaj, ki se “izogibajo tej splošni plitvini”. “To, da nas država ropa, nam krade še tiste revne fičnike, ki jih zaslužimo, s tem smo se na nek način sprijaznili in delamo naprej, ustvarjamo naprej, smo pa vedno ostrejši,” je sklenila pesnica.

Prešernovanje, obarvano z mešanico poezije in glasbe, je dopoldne uvedel Andrej Rozman – Roza z Mini prešernovanjem za otroke, ob katerem je zmanjkalo stolov za obiskovalce. Ob nastopu Ferija Lainščka in Ditke pa so obiskovalci preplavili celo knjigarno. Lainšček je predstavljal svojo pesniško zbirko Demon ljubezni ob glasbeni izvedbi Ditke, ki je pred kratkim izdala album Ne spreminjaj me z desetimi uglasbitvami Lainščkovih pesmi.

Zatem sta raper Trkaj in strokovnjak za mladinsko književnost Igor Saksida mladim skušala približati kanonske pesmi slovenskih pesnikov iz zbirke Kla kla klasika. Svetlana Makarovič je brala pesmi iz nove zbirke haikujev Zima vezilja, avtorsko glasbo je na klavikordu izvajal skladatelj Milko Lazar.

Vodja knjigarne Konzorcij Bojana Zarnik je za STA povedala, da program vsako leto navežejo na kakšno od obletnic ali na izide novih knjig, kot so storili tudi letos. Z obiskom so zelo zadovoljni. Ta je vsako leto podoben, zato se nanj dobro pripravijo. Na kaj bodo navezali program prihodnje leto, še ne razmišljajo, verjetno pa bo to Cankar, saj bo prihodnje leto minilo 100 let od njegove smrti.