Kampanja Sadje naj bo pravično po pojasnilih predsednice Focusa Žive Kavka Gobbo nagovarja trgovske verige, da nehajo zniževati cene odkupa (tropskega) sadja pod mejo vzdržnega na račun uničenega okolja in pridelovalcev, ki v trgovski verigi banan nimajo možnosti dostojnega preživetja, so sporočili organizatorji kampanje.
Kampanja po njenih besedah poziva tudi EU, vlade in širšo prehrambeno industrijo, da ponovno vzpostavijo pogoje, v katerih pridelovalcem ne bodo kršene človekove in delavske pravice, okolje pa ne bo trpelo nevzdržnega pritiska zaradi onesnaževanja.
S kampanjo v Sloveniji pozivajo trgovske verige, da na prodajnih policah ponudijo več etično pridelanega sadja, ki naj zamenja konvencionalno. Ob tem opozarjajo tudi na nepravilnosti, ki se dogajajo pri pridelavi sadja v Sloveniji in Evropi.
“Vse z namenom, da bi v prihodnosti jedli bolj zdravo sadje, katerega pridelava je prijazna tudi do ljudi in okolja, v katerem zraste,” je poudarila predsednica Focusa.
Kampanja združuje 19 organizacij s celega sveta
Evropske nevladne organizacije sodelujejo z organizacijami malih kmetovalcev in sindikati delavcev na plantažah v Afriki, Latinski Ameriki in na Karibih, da bi skupaj izboljšali življenjske in delovne pogoje za delavce, ki pridelujejo, obirajo in pakirajo tropsko sadje, ki ga vsakodnevno kupujemo v trgovinah.
Ker so banane sadje, ki ga takoj za jabolki v Evropi pojemo največ, so organizatorji kampanje Sadje naj bo pravično v Sloveniji danes izvedli akcijo Komu služijo banane? Z mimoidočimi na ljubljanski tržnici so zarezali najprej v banano in razkrili, kam gredo sredstva od nakupa banane.
Banane so peti najbolj prodajan kmetijski pridelek na svetu in ustvarijo sedem milijard dolarjev izvozne vrednosti ter od 20 do 25 milijard dolarjev maloprodajne vrednosti, od česar dobijo delavci na plantažah banan samo 6,7 odstotka, je pojasnila Živa Lopatič iz Zadruge Buna in vodja pravične trgovine.
Večina banan v Evropo prihaja iz monokulturnih plantaž v Latinski Ameriki, ki po njenih navedbah pogosto niso v lasti domačinov in kjer lastniki za gnojila in sredstva proti škodljivcem pogosto porabijo več denarja kot za plačilo delavcem.
Banane so simbol rasti moči velikih trgovskih verig v mednarodni oskrbovalni verigi, saj imajo prav te pri pritisku na znižanje odkupnih cen največjo moč, hkrati pa ohranjajo izredno nizke maloprodajne cene banan na svojih prodajnih policah in s tem pospešujejo prodajo tropskega sadja na škodo lokalno pridelanim sortam, je še dodala Lopatičeva.
