Slovenija ob letošnjem svetovnem dnevu duševnega zdravja v ospredje postavlja pozornost, ki jo namenjamo anksioznim motnjam in pogovorom o njih. Kot izpostavljajo na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje, so prav anksiozne motnje med najbolj pogostimi duševnimi motnjami, ki v zadnjih letih še naraščajo, in so slabo prepoznavne.
Anksiozne motnje so v 90 odstotkih primerov ozdravljive, poudarjajo na NIJZ, ob tem pa izpostavljajo, da ljudje pogosto ne poiščejo pomoči oz. to storijo prepozno, premalokrat pa so deležni tudi ustrezne strokovne obravnave oz. zdravljenja. V Sloveniji je bilo leta 2014 več kot 17.000 prvih obiskov na primarni ravni zaradi anksioznih motenj, kar je nekaj več kot v letu 2013. Na sekundarni ravni so specialisti v letu 2014 postavili končno diagnozo anksioznih motenj v 10.942 primerih, kar je malo manj kot leta 2013, ko je bilo takšnih 11.114, je ob tem izpostavila Helena Jeriček Klanšček z NIJZ.
V slovenski raziskavi EHIS je leta 2014 približno 10 odstotkov vprašanih odgovorilo, da je v zadnjih 12 mesecih doživljalo tesnobo ali anksioznost, v letu 2007 pa je bilo takšnih le tri odstotke. Med njimi je bilo leta 2014 več žensk, več nižje izobraženih in brezposelnih v primerjavi z bolj izobraženimi in zaposlenimi, navajajo na NIJZ.
V želji po boljšem prepoznavanju in destigmatizaciji ter hitrejši in učinkovitejši (prvi) pomoči ljudem v duševni stiski, na NIJZ ljudi vabijo, naj si v oktobru vzamejo čas za vsaj kratek pogovor s svojimi najbližjimi o duševnem zdravju, počutju, strahovih in stiskah. Za tak pogovor ni treba biti strokovnjak za duševno zdravje, pravijo na NIJZ. “Dovolj je, da izberemo primeren čas in prostor, sogovornika ne prekinjamo ali mu ne skačemo v besedo, ga ne obsojamo, ne vrednotimo povedanega, ampak ga pazljivo poslušamo, mu nudimo podporo, razumevanje in zaupljivo ozračje,” je še dodala Jeriček Klanščkova.
Na posvetu, ki bo danes potekal v državnem svetu, bodo predstavili domače in tuje izkušnje s programi zgodnje intervencije na področju duševnega zdravja otrok ter učinke, ki jih ti prinašajo na zdravje ter čustveni in socialni razvoj otrok ter možnosti, ki jih tovrstni programi lahko predstavljajo za njihovo šolsko uspešnost in družbo kot celoto. Med drugim bodo predstavili tudi izkušnje s pilotnim projektom treningov starševstva v Sloveniji Neverjetna leta.
