Letošnji svetovni dan ptic selivk, ki ga obeležujemo danes, želi poudariti pomen osveščanja in potrebo po kazenskem pregonu, da bi zaščitili ptice selivke na njihovi celotni selitveni poti. Letošnja vodilna tema je namreč ‘...in ko nebo utihne? Ustavite nezakonito ubijanje, ulov in trgovino‘. Vsako jesen se več milijonov izmed okoli 450 evropskih vrst ptic odpravi čez Sredozemlje prezimovat v toplejšo Afriko. Spomladi se jih v Evropo vrne mnogo manj. Kar 25 milijonov se jih ne vrne v evropska gnezda, ampak jih po podatkih organizacije BirdLife International konča svojo pot v mrežah, pasteh ali pod streli pušk divjih lovcev. Sekretariat mednarodnega sporazuma o ohranjanju afriško-evrazijskih selitvenih vodnih ptic, ki si skupaj z državami podpisnicami tega sporazuma prizadeva za zmanjšanje nezakonitega ulova, opozarja prav na te razmere. Egipt, Italija, Sirija, Libanon, Ciper, Grčija, Francija, Hrvaška, Libija in Albanija so države ob Sredozemlju, ki pticam selivkam najpogosteje strežejo po življenju. Med njimi so posebej izpostavili dvajset območij, kjer vsako leto nezakonito polovijo ali pobijejo od osem do 11 milijonov ptic. Večinoma za hrano, nekaj za prodajo, drugo pa za šport in zabavo. Teh dvajset območij je na ozemlju Cipra, v Egiptu, Libanonu in v Siriji. Za ptice najbolj nevaren naj bi bil Egipt, kjer po različnih ocenah vsako leto umre od tri to 11 milijonov ptic selivk. Po številu nezakonito ulovljenih ali pomorjenih ptic na kvadratni kilometer ozemlja pa prednjači Malta, ki sicer ni na seznamu desetih za ptice selivke najnevarnejših držav. Tam na leto na enem kvadratnem kilometru polovijo od 18 do 667 ptic. Na ministrstvu za okolje in prostor opozarjajo, da nezakonite dejavnosti ne vplivajo samo na populacije ptic, temveč škodujejo družbi na splošno, našemu obstoju in naravnim virom. Varovanje okolja, kmetijstvo in turizem imajo škodo zaradi njihovih negativnih vplivov. Medtem pa so drugje po svetu te nezakonite dejavnosti splošno družbeno sprejete in še