Kot piše na spletnih straneh Svetovnega dneva Zemlje, je izobraževanje temelj napredka. “Zgraditi moramo globalno državljanstvo, poučeno o konceptih podnebnih sprememb in zavedajoče se njihove izjemne grožnje našemu planetu,” so poudarili organizatorji kampanje.
Zavzemajo se za opolnomočenje vsakogar, s čimer bi spodbudili udejstvovanje pri dejavnostih varovanja okolja. Izobraženost na tem področju po njihovih besedah ni namenjena samo ustvarjanju zelenih volivcev in pospeševanju okoljskih in podnebnih zakonodaj ter politik, temveč tudi pospeševanju do okolja prijazne tehnologije in ustvarjanju zelenih delovnih mest.
Do leta 2020 želijo zagotoviti, da bo vsak dijak, ki konča srednjo šolo, okoljsko in podnebno pismen, hkrati pa tudi pripravljen ukrepati in postati glas za spremembe. “Podpis pariškega podnebnega sporazuma je en korak do ublažitve posledic podnebnih sprememb. Izobraževanje mora biti ključni del teh prizadevanj,” so poudarili.
V zelenem gospodarstvu zaposlenih čedalje več ljudi
Zaposlenost v zelenem gospodarstvu običajno izražamo v enoti, imenovani polnovredna delovna moč. Ta ustreza oziroma je ekvivalent osebi, zaposleni na delovnem mestu s polnim delovnim časom na ekonomskem ozemlju države.
Če vse, ki so leta 2014 delali v Sloveniji v zelenem gospodarstvu, predvsem v sektorju okoljskega blaga in storitev, izrazimo v polnovrednih delovnih močeh, bi bilo to 25.428 oseb ali 4,3 odstotka več kot leta 2013, so zapisali na republiškem statističnem uradu.
Največ oseb je leta 2014 delalo v dejavnosti oskrbe z vodo – ravnanje z odplakami in odpadki (9346, izraženo v polnovrednih delovnih močeh), sledili pa sta predelovalna dejavnost (6222) ter dejavnost kmetijstva in lova, gozdarstva in ribištva (4762).
Podnebje se spreminja
Ob hitri rasti prebivalstva in čezmerni porabi naravnih virov, predvsem fosilnih goriv, smo danes že priča izrazitim spremembam podnebja, opozarjajo statistiki. Povprečna temperatura ozračja se je namreč po njihovih navedbah v zadnjih 150 letih zvišala za okoli 0,6 stopinje Celzija. “Če ne bomo zmanjšali izpustov toplogrednih plinov v ozračje, bi se lahko v prihodnjih desetletjih temperature na Zemlji zvišale še za od 1,5 do 4,5 stopinje Celzija,” so izpostavili na uradu.
Po zadnjih podatkih Agencije RS za okolje so emisije toplogrednih plinov v Sloveniji leta 2015 znašale 16,83 milijona ton ekvivalenta ogljikovega dioksida in so bile glede na leto 2014 nižje za 1,3 odstotka, glede na leto 2013 pa za 8,2 odstotka.
Največ teh emisij je izviralo s področja energetike, ki zajema porabo goriv pri proizvodnji energije, v predelovalni industriji in gradbeništvu, prometu ter drugih sektorjih. Leta 2015 je to pomenilo 13,4 milijona ton ekvivalenta ogljikovega dioksida ali 79,6 odstotka vseh toplogrednih plinov. Preostali izpusti so izvirali iz kmetijstva, industrijskih procesov in odpadkov.
Med toplogrednimi plini prevladuje ogljikov dioksid, ki nastaja predvsem pri izgorevanju fosilnih goriv; leta 2015 je delež tega plina znašal 80,8 odstotka. Delež metana je znašal 12,1 odstotka, delež didušikovega oksida pa 4,9 odstotka. Delež emisij F-plinov je sicer majhen (2,2 odstotka), vendar pa so ti plini izredno škodljivi zaradi močnega toplogrednega potenciala, opozarjajo statistiki.
22. april se kot svetovni dan Zemlje praznuje na pobudo civilnodružbenih organizacij po vsem svetu od leta 1970. Številni posamezniki in okoljske organizacije na ta dan pripravljajo različne dogodke in prireditve, s katerimi opozarjajo na ranljivost in enkratnost planeta, na katerem živimo. Različni dogodki bodo ob tej priložnosti potekali tudi po vsej Sloveniji.
