Od lanskega srečanja v Davosu je v svetu prišlo do dramatičnih sprememb. V WEF izpostavljajo, da se mnogi volivci v svojih domovinah počutijo zapostavljene, to pa spodkopava politično in družbeno kohezijo. Leta ustvarjanja pritiska, vsaj od svetovne gospodarske krize naprej, so se lani kristalizirala v obliki odločitve Britancev, da zapustijo EU, in izvolitve političnega novinca Donalda Trumpa za novega predsednika ZDA. Populistični pretresi bi se lahko nadaljevali tudi v letošnjem letu z volitvami na Nizozemskem, v Franciji, Nemčiji in verjetno tudi Italiji. Prav fenomen populizma, ko politik ali politično gibanje pretirano poudarja razkol med ljudstvom in elitami, skupaj z njim pa še vse močnejši srd zoper globalizacijo, bi lahko pomembno zaznamovala tudi letošnje štiridnevno dogajanje v Davosu, ki bo sicer potekalo pod geslom Odzivno in odgovorno vodenje. V tej luči bo močno odmevala predvsem izvolitev Trumpa, ki bo inavguriran v petek. Svetovno gospodarstvo bo letos po napovedih raslo naprej, a so obeti dolgoročno negotovi prav zaradi grozeče protekcionistične politike, ki se obeta pod novim predsednikom ZDA. Kot je znano, je Trump volitve dobil tudi z obljubami, da bodo ZDA izstopile iz trgovinskih sporazumov ter zvišale carine na izdelke, uvožene iz Mehike in s Kitajske. Foruma, ki bo vrata odprl v torek, zaprl pa v petek, se sam Trump sicer ne bo udeležil, bo pa na njem prvič sodeloval kak kitajski predsednik. Svojo udeležbo je namreč potrdil Xi Jinping. Organizatorji pričakujejo, da bo kot prvi mož države, ki je prvakinja v globalizaciji, nakazal, kako namerava Kitajska v mednarodni politiki v tem prelomnem času, ko svet potrebuje nove koncepte, prevzeti odgovorno vlogo. "Vsak poenostavljen pristop za spopad s kompleksnimi globalnimi temami je obsojen na propad. Ne moremo imeti le populističnih rešitev," je na nedavni novinarski konferenci v Ženevi v zvezi z naraščajočim antiglobalizmom, ki ga predstavljata Trump in brexit, dejal ustanovitelj in prvi mož WEF