Švicarji so danes na referendumu podprli možnost, da bo tretja generacija priseljencev lažje pridobila državljanstvo, kažejo prve projekcije rezultatov. To je podprlo okoli 59 odstotkov udeležencev referenduma, poroča nemška tiskovna agencija dpa, ki že ocenjuje, da so Švicarji tako jasno zavrnili populistično desnico, ki se je borila proti temu. Referendum je zadeval tiste potomce priseljencev, ki so se rodili v Švici, so mlajši od 25 let, so najmanj pet let obiskovali šolo v Švici, imajo dovoljenje za bivanje v državi, vsaj eden od starih staršev pa ima dovoljenje za stalno bivanje. Te pogoje izpolnjuje približno 25.000 mladih v državi z osmimi milijoni prebivalcev. Zagovorniki predloga so opozarjali, da otroci tretje generacije priseljencev težje zaprosijo za državljanstvo, kot na primer tisti tujci, ki so se poročili z domačini. V tem primeru lahko oseba že po treh letih zakona zaprosi za državljanstvo. Kritiki zlasti v Ljudski stranki (SVP) pa so bili zaskrbljeni, da bodo lahko nekoč v prihodnosti za državljanstvo zaprosili otroci oz. vnuki številnih beguncev, ki so v Švico prišli v času begunske krize. Vendar kot kažejo projekcije rezultatov referenduma, je SVP doživela nov poraz na področju boja proti priseljevanju. Projekcije tudi kažejo, da so Švicarji izpolnili tudi oba pogoja za uveljavitev tega predloga - zanj je glasovala večina udeležencev referenduma v vsej državi in v večini od skupno 26 švicarskih kantonov. Švicarji so sicer danes na referendumu odločali še o reformi davkov za podjetja, ki pa naj bi jo zavrnili, še navaja dpa. Vlada naj bi si sicer prizadevala za odpravo davčnih privilegijev holdingov, ki ustvarjajo zaslužke predvsem v tujini. Na ta način si ti holdingi letno zmanjšajo davčne obremenitve za približno milijardo evrov. Če Švica teh privilegijev ne bo odpravila, ji grozi, da se bo znašla na črnem seznamu davčnih oaz. Na to je Švicarje pred referendumom opozoril tudi direktor Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) Pasc