Za sicer relativno umirjeno državo smo bili v zadnjih dneh priča turbulentnemu razvoju. Brexit, ki je veljal za zanimivo, ampak precej malo verjetno možnost, je postal realnost. Večina britanskega prebivalstva, z izjemo Škotske, Severne Irske in Londona, se je izrekla, da hoče zapustiti EU. A poleg načrtovanega izstopa iz evropske družine je rezultat sprožil tudi številna razhajanja v državi. Na brexit so se najprej odzvali finančni trgi s padcem funta in delnic. Britansko gospodarstvo je zdrsnilo s 5. na 6. mesto - prehiteli so jih njihovi sosedi Francozi. Številna podjetja so že objavila načrte, da bodo na tisoče delovnih mest preselila v države članice EU-ja. Na spletu so se pojavili oglasi za priložnosti, ki čakajo Britance in druge državljane EU v Dublinu, s tem pa se je Irska že začela oglaševati kot privlačna alternativna destinacija Združenega kraljestva. Na političnem področju se po napovedanem odstopu premierja Davida Camerona začenja bitka za njegov stolček. Kot najverjetnejši kandidat se omenja Boris Johnson, nekdanji župan Londona, ki je bil na čelu kampanje za izstop iz EU. Vendar v njegovem govoru po zmagi ni bilo čutiti navdušenja. Obljube o velikih spremembah, ki čakajo Združeno kraljestvo po brexitu, je nadomestil stavek: "Nič se ne bo spremenilo čez noč. Ne mudi se nam z aktivacijo 50. člena lizbonske pogodbe." A Evropa se je odzvala drugače in Britance pozvala, da naj unijo zapustijo čim prej. Ločitev ne bo lahka, a to nikoli ni bilo zelo intimno ljubezensko razmerje, je poudaril predsednik Evropske komisije Jean-Claude Juncker. Združeno kraljestvo je predstavljalo nekoliko problematičnega člana družine. Tistega s kompleksom superiornosti, ki ves čas nerga in se pritožuje, blokira predloge, hoče biti izjema, imeti privilegije, ne upoštevati določenih pravil. S tem stališčem si je Združeno kraljestvo sicer izborilo številne ugodnosti, med njimi tudi relativno proste roke v fiskalni politiki. S pozicijo v EU, a izven evroobmočja, je imelo precej bo