Lete med Letališčem Jožeta Pučnika Ljubljana in vozliščem v Zürichu prevoznik, ki je član Lufthansa Group, vzpostavlja tik pred zimskim voznim redom. Swiss Airlines bo lete z ljubljanskega letališča v Zürich sprva ponujal petkrat tedensko. Z zimskim voznim redom od 27. oktobra dalje pa bo letenje razširil na vsak dan. Letel bo z letali Embraer 90 in Airbus A220.
“Veseli smo, da se je Swiss Airlines tako hitro odzval na potrebo trga in prej kot mesecu dni vzpostavil letenje z Ljubljane do Züricha,” je izpostavil Janez Krašnja iz Fraport Slovenija in pojasnil, da so kot upravljavec letališča že ob pojavu Adrijinih težav začeli aktivno nagovarjati tuje letalske družbe, od katerih so realno pričakovali, da bi lahko vzpostavili lete.
Za zimski vozni red letenja sta nove letalske povezave napovedala tudi Lufthansa in Brussels Airlines, ki bosta nadomestila še tri izpadle povezave Adrie Airways. Lufthansa Group Airlines bo tako vzpostavila tudi lete do vozlišč v Frankfurtu, Münchnu in Bruslju. Lufthansa bo iz Ljubljane v Frankfurt začela leteti 27. oktobra, v München pa 1. novembra. Sledil bo še Brussels Airlines z leti v Bruselj od 4. novembra dalje.
S stečajem Adrie Airways so na ljubljanskem letališču izgubili osem od 29 rednih destinacij. V Fraportu Slovenija pričakujejo, da bo mreža poletov v celoti restavrirana v letu in pol. Krašnja je prepričan, da hiter odziv tujih letalskih prevoznikov kaže na velik interes za potovanje z ljubljanskega letališča in na moč trga. Zato se lahko nadejajo nadaljnje krepitve povezljivosti.
Od petih najpomembnejših destinacij, ki so jih izgubili s propadom Adrie, se po hitri nadomestitvi letov v Zürcih, Frankfurt, München in Bruselj, nadejajo še čimprejšnje vzpostavitve povezave z Dunajem. Kot je povedal Krašnja, je tu po prvih informacijah še težava pri floti. Upa pa, da bo tudi Austrian Arlines v doglednem času vzpostavil letenje v Ljubljano.
Hkrati so tisti letalski prevozniki, ki že letijo z ljubljanskega letališča, okrepili svojo pristnost in povečali kapacitete. Tako se je povečalo število letov za Pariz, Varšavo in Beograd. Tako bo tudi prek ostalih evropskih letališč možno priti do destinacij, ki jih je Adria neposredno povezovala z Ljubljano. “Kaže se, da tuji prevozniki zaznavajo povečanje povpraševanja in temu primerno povečujejo kapacitete,” je izpostavil Krašnja.
Glede voznih redov Krašnja meni, da bodo prevozniki hitro optimizirali tudi te, saj jim je v interesu, da ponujajo takšne vozne rede, ki jih trg potrebuje. “V letalskem prevozništvu ni možno na kratek rok zagotoviti takih kapacitet in urnikov, kot bi si jih trg sicer želel, tako da smo veseli, da je bil ta odzivni čas tako kratek. Prepričani pa smo, da bo s poletjem tudi vozni red že bistveno boljši, kot je sedaj,” je povedal Krašnja.
Na vprašanje o smiselnosti oživljanja Adrie oziroma vzpostavitve novega nacionalnega letalskega prevoznika je Krašnja odgovoril, da v Fraportu o tem ne bi radi špekulirali. “Naša želja je, da ponujamo s tega letališča čim boljše povezave. Predlagamo pa, da se najprej preveri, kakšen bo tržni odziv in se glede kakšnih drugih variant počaka vsaj šest mesecev, ko bo dejansko jasno, kakšna bo mreža letov z ljubljanskega letališča,” je dejal.
Na ljubljanskem letališču sicer zaradi propada Adrie beležijo precejšen padec v prometu, saj je Adria pred stečajem imela kar 50-odstotni delež. Zato letos V Fraportu Slovenija pričakujejo za 100.000 potnikov manj kot lani, torej 1,7 milijona. “Glede na najave, ki jih imamo, in optimizem, ki nam ga vlivajo hitri prihodi Lufthansa Group prevoznikov, pa računamo, da bomo naslednje leto imeli na letališču vsaj 1,5 milijona potnikov,” je še povedal Krašnja.