“Vse skupaj nas je Tadej presenetil. Nihče ni računal oziroma nismo mu dajali veliko možnosti, da bi lahko prehitel Primoža. Nato pa je uprizoril pravo dramo. Tadej je bil fenomenalen, Roglič pa ni bil pravi. Saj ni bil zanič, ampak ni bil tak, kot smo pričakovali. In ko matematično sešteješ to, dobiš, kar smo dobili,” je uvodoma v pogovoru za STA dejal udeleženec 12 velikih tritedenskih dirk.
Tudi matematično gledano so bile številke osupljive. Pogačar je starejšemu rojaku v kronometru vzel dve minuti in osvojil Tour. “Fenomenalno je bilo. Tomu Dumoulinu odvzeti minuto in 20 sekund. Tega je bil sicer sposoben, ker je menjal kolo, česar Tom ni storil. Ampak že na ravnem sta bila skupaj, na klanec pa je napravil ogromno razliko. Tudi če bi bil Primož pravi, bi mu težko pariral. Ampak zaostal bi nekje 30 sekund, če bi bilo vse tako, kot je treba,” razmišlja zdaj 43-letnik.
Tudi psihološki vidik dirkanja v vožnji na čas ni nezanemarljiv. “Zagotovo vpliva na glavo. Odvisno, kako kdo reagira na položaj, odvisno je tudi od osebnosti. Športni direktorji so vedeli, kaj lahko Primožu povedo. Vedo, kaj mu koristi in kaj škodi. Bolj je vprašanje, koliko je sploh slišal,” Valjavec namiguje na izjavo Pogačarja, da zaradi glasnih navijačev ni slišal svoje ekipe in ni vedel, kakšna je razlika v boju za rumeno majico v specifičnem boju z uro ter samim sabo.
“Kronometer je zelo naporna stvar. Ne toliko zaradi same dirke, ampak vsega prej. Vozi se pozno popoldne, zjutraj moraš na trening, potem zopet nazaj v hotel na kosilo, preden greš na start. Nato spet sledi ogrevanje tam, še enkrat ogled proge z avtom, gor in dol. Tukaj je stresa čez cel dan veliko. In če preveč razmišljaš o tem, hitro pokuriš energijo, ki je potem nimaš.”
“Če si predstavljate, Tadej je bil povsem neobremenjen, verjetno ni veliko razmišljal, Primož toliko bolj. To je moje mnenje. Obenem je ujel še malce slabši dan, morda je malo slabše spal. To bo sam povedal, če se bo kdaj za to odločil, po vsej verjetnosti pa bo to za vselej ostala skrivnost,” je o sobotni vožnji na čas razlagal Valjavec.
Kljub izjemnemu uspehu mladega Pogačarja je opozoril na zgodbo s Kolumbijcem Eganom Bernalom. Ta je prav tako kot 21-letnik s Klanca pri Komendi v zaporednih letih osvojil Tour za mlade z nazivom Tour de l’Avenir (2017), dirko po Kaliforniji (2018) in nato še Tour (2019). Po isti poti je šel tudi Pogačar, ki je leta 2018 dobil “mali Tour’, nato lani sploh zadnjo dirko po Kaliforniji in letos še Tour.
“Lansko leto je že veliko ljudi napovedovalo, da bo Pogačar dobil Tour, ker je šel po enaki poti. Potem pa vidimo, kje je Bernal letos. Saj ne govorim, da bo Tadej naslednje leto ponovil letošnjo kalvarijo Bernala, ampak v kolesarstvu ne moreš ničesar napovedati. To je še tisto, ‘mladost je norost’ in Tadej je to izkoristil,” je opozoril nekdaj redni udeleženec velikih kolesarskih dirk.
Opozoril je še na nekatere druge primere mladih kolesarjev, ki so v mladosti osvojili tritedensko preizkušnjo. Od Italijana Damiana Cunega, ki po prvem uspehu na Giru nikoli ni več zmagal, tudi Nemec Jan Ullrich po prvem osvojenem Touru. “Upajmo, da bo s Pogačarjem drugače. On je svoje že naredil in tako zgodbo, ki je nihče nima in je nikoli ni imel. Ne smemo si beliti glave, kaj bo, ampak uživati v tem, ker sta pripravila tritedensko kolesarsko pravljico. Ne smemo se razburjati, kdo je zmagal.”
S tem je opozoril na razdvojenost med Slovenci v času največje kolesarske zgodbe. “To je pač kolesarstvo. Le en je lahko zmagovalec. Prepričan sem, da bo Primož še poskušal in tudi dobil Tour,” je zaključil Valjavec.
Pred tem je dodal, da je vesel, ker je slovensko kolesarstvo naredilo tako velik korak naprej od njegovih časov, ko je bila uvrstitev med najboljših deset na Touru dosežek brez primere. Verjame pa, da lahko ta nova zgodba na precej višji ravni traja zelo dolgo.
