Slovenski center za posredovanje pri omrežnih incidentih je včeraj izpostavil, da različne institucije, ki se dotikajo področja nakupovanja prek spleta (SI-CERT, Tržni inšpektorat RS, Evropski potrošniški center), v okviru svojega dela v zadnjih letih ugotavljajo velik porast goljufij in zavajanja pri nakupovanju prek spleta. Dodatno se, zaenkrat še predvsem v tujini, pojavljajo tveganja, ki jih s seboj prinašajo sodobne (in udobne) možnosti plačevanja, predvsem brezstično plačevanje. Tako ne varne so nove kreditne kartice Brezstično plačevanje je prihodnost, je slišati na vsakem koraku. Tudi večina slovenskih bank že lep čas (zadnjih nekaj let) zamenjuje stare plačilne in kreditne kartice z novimi, ki ponujajo to funkcionalnost. Enostavno kartico naslonimo na plačilni terminal, in že se, brez dodatne avtentifikacije (beri: PIN kode), izvede plačilo. Tako poenostavljen postopek plačevanja je sicer zneskovno omejen, pri nas do 15 evrov, v tujini pa se vrednosti razlikujejo. Za višja plačila torej dodatna varnost je predvidena. Vseeno pa je mogoče tudi z majhnimi zneski narediti veliko škodo, kar naj bi se pogosto dogajalo v Nemčiji, kjer uporabnike pospešeno opozarjajo na rizike takšnega plačevanja. Nemci so sicer znesek brezstičnega plačevanja omejili na 25 evrov, enak limit pa velja tudi pri spletnem nakupovanju. In prav na tem področju se pojavlja največ zlorab. Kartice, ki omogočajo brezstično plačevanja namreč nenehno oddajajo radijski signal, ki ga je mogoče prestreči in zlorabiti, opozarjajo strokovnjaki. V Nemčiji je takšnih kreditnih kartic v obtoku že več kot štiri milijone, podatke, ki jih oddaja kartica pa lahko preberejo tudi nepooblaščeni, če so dovolj blizu. Standard NFC (Near Field Communication) podpira vse več sodobnih mobilnikov, ki lahko preberejo in shranijo informacije kreditne kartice v tako imenovano mobilno denarnico (aplikacija za pametne mobilne telefone), od koder te podatke goljufi nato uporabijo za spletno plačevanje. Teoretično je torej
