Tuš se je za potezo po poročanju portala odločil novembra lani, kmalu po začetku prodaje 300 milijonov evrov terjatev do prezadolžene skupine Tuš. Blagovne znamke Engrotuša, ki so bile od leta 2011 v njegovi lasti in lasti Tanje Tuš, je prenesel na podjetje Tus Global Group iz Hongkonga.

Kdo je njegov lastnik, uradno ni mogoče preveriti, po navedbah portala pa je to zelo verjetno Mirko Tuš. Glede na to, da je bilo podjetje v tamkajšnji register vpisano od maja lani, je mogoče domnevati, da je bilo ustanovljeno prav za to, da je Tuš nanj prenesel blagovne znamke, navaja portal.

S tem lahko novemu lastniku skupine Tuš povzroči nemalo težav. Lastništvo blagovnih znamk mu namreč omogoča, da lahko novemu lastniku trgovin prepreči uporabo blagovne znamke Tuš, od njega zahteva visoko nadomestilo oziroma odškodnino za njeno uporabo ali postavlja različne zahteve, kot sta denimo solastniški delež ali obstanek na položaju direktorja.

Koliko mora Engrotuš za uporabo blagovnih znamk, med katerimi so tudi D*nar, Tušev Chef in Max, plačevati v Hongkong, po navedbah portala ni jasno. Tudi zato za zdaj ni mogoče napovedati, ali se bo novemu lastniku Engrotuša izplačalo plačevati nadomestilo v Hongkong ali se bo ta preprosto odločil trgovsko verigo preimenovati, kar bi ga po ocenah portala verjetno stalo več deset milijonov evrov.

To sicer ni edini način, s katerimi naj bi Tuš preusmerjal del denarnega toka iz Engrotuša. V Hongkongu naj bi imel Tuš že od prej več podjetij, prek katerih naj bi uvažal neživilsko blago. Gre za izdelke iz različnih programov, ki jih uvaža iz Kitajske, pri čemer naj bi na njegovih podjetjih iz Hongkonga ostajal del marž.

V Tuš Holdingu niso razkrili, kolikšen je obseg letnega prometa s podjetji iz Hongkonga, saj naj bi šlo za poslovno skrivnost.

Prodaja terjatev do skupine Tuš je po pisanju Siol.net sicer v sklepni fazi. Konzorcij bank, ki ga vodi Nova Ljubljanska banka (NLB), je po njihovih informacijah dobil najmanj eno zavezujočo ponudbo. Končna odločitev naj bi bila znana v dveh mesecih.

Bojazen bank, da bodo morale Tuševe terjatve prodati pod ceno, naj bi se izkazala za neupravičeno. Mednarodni skladi naj bi bili pripravljeni zanje plačati tudi več kot 50 odstotkov nominalne vrednosti.