Čez drn in strn se je danes pod Pohorjem zapodilo kakih 300 tekačev. A to ni bil navadni tek, pač pa Brave Run, tek za pogumne, kajti na pet kilometrski trasi je bilo treba premagati 20, na deset kilometrski pa 40 bolj ali manj zahtevnih ovir. Kar ob današnji sopari in upoštevanju razgibanega pohorskega terena z začetkom in ciljem trase pri spodnji postaji vzpenjače, sploh ni bil mačji kašelj. In to so udeleženci že hitro občutili, saj jih je veliko že kmalu po startu iz teka prešlo v hojo, če ne prej, pa jim je tekaški korak ustavila največja ovira – klanec Snežnega stadiona. Igor Napast Najbolj zagreti so skušali čim več teči, a večini tempa na vsej progi ni uspelo vzdržati. Čez blato, vodo, avtomobile … Tekači so morali čez odslužene pnevmatike, preplezati gasilske cevi, preiti mreže, se spustili z drčo … A najbolj zanimiv del je bil pri vodnem zajetju pred hotelom Draš in parkirišču pod hotelom Habakuk, kjer je tekmovalce na ožjem območju čakala kopica ovir. Najprej batne luže. Mimo neprijetne kopeli, ki se je obvezno končala s pljuvanjem blata iz ust, se za razliko od kar nekaj drugih preprek ni mogel pretihotapiti nihče. Sledilo je plezanje čez leseno oviro, lovljenje ravnotežja na plavajočem pontonu, plavanje ter prehod čez železno konstrukcijo z golo močjo rok. Na koncu je na vrsto prišla po mnenju večine najbolj zabavna ovira – plezanje čez avtomobile. “Ko sem videl mariborsko tablico, sem z velikim veseljem skočil na avto,” se je režal Ljubljančan Edvard Banovič. Organizatorji so, kot je to navada, na več točkah ponujali prigrizke, a se jih denimo pri vodnem zajetju zaradi blata v ustih ni pritaknil nihče. “Kaj pa vodo?” so še skrbela dekleta. “Hvala, imam dovolj vode vsepovsod,” je prijazno ponudbo zavrnila ena od tekmovalk. Igor Napast Prva ovira so bile odslužene pnevmatike. Zabava pred tekmovanjem Nazaj do spodnje postaje vzpenjače se je na pet kilometrskem preizkusu uspelo najhitreje, v slabih 45 minutah, vrniti 14 letnemu Norve
