Kopčavar Gučkova v zelo mrzlih dneh izhode na prosto odsvetuje ljudem, ki imajo gripo, prehlade ali kakšna virusna obolenja. Visoke temperaturne razlike, ko stopimo iz ogrevanih bivalnih prostorov z 20 do 24 stopinjami Celzija na deset stopinj pod ničlo, so za organizem izjemno velik izziv. Organizem, ki je že obolel oz. okužen, pa se še težje prilagaja in takšni toplotni šoki lahko pripomorejo k zapletom. Navaden prehlad se lahko sprevrže v pljučnico ali pa še v kaj drugega, je dejala Kopčavar Gučkova.

Mrzlega vremena se morajo paziti tudi kronični bolniki

Po njenih besedah morajo paziti tudi vsi kronični bolniki. Poleg tistih, ki imajo težave s krvnim obtokom, ožiljem in srcem, tudi vsi s kroničnimi boleznimi dihal, denimo astmatiki in bolniki s kronično obstruktivno pljučno boleznijo, pa bolniki z revmatskimi boleznimi. Kronična vnetja sklepov se denimo ob stiku z mrazom močno poslabšajo.

Ljudje, ki imajo angino pektoris, slabo prekrvavitev srčne mišice, pa lahko ob nenadnem prehodu na mraz doživijo zelo hudo srčno bolečino in še kaj hujšega, morda tudi infarkt. Ker so nagle velike temperaturne spremembe za organizem šok, Kopčavar Gučkova vsem svetuje, da se poskušajo postopno ogrevati in tudi postopno ohlajati.

Ljudem, ki se s toplim vozilom pripeljejo v službo, parkirajo na parkirišču, nato pa morajo del poti opraviti še peš, tako priporoča, da na parkirišču avto ugasnejo, s tem tudi avtomobilsko gretje, in posedijo v avtomobilu, ki se začne počasi ohlajati, šele potem pa stopijo na mraz. Postopnost svetuje tudi v primeru, če pride do omrzlin prstov na rokah ali nogah; teh tako ne namočimo v toplo vodo, ampak vodo postopno ogrevamo.

Sicer pa je po njenih besedah v mrzlih dneh za vse obvezna oprema primerna in nepremočljiva obutev, če je možno z debelimi podplati, da nam mraz skozi čevlje ne more do živega, oblačila pa naj vključujejo tudi rokavice in kapo.

Rekreativci naj ne pozabijo na primerno obutev, oblačila in tudi pokrivalo

Naj ne pozabijo na kapo, svetuje tudi tistim, ki se kljub nizkim temperaturam ne želijo odpovedati vadbi na prostem. Z veseljem ugotavlja, da so zimski rekreativci vedno bolj primerno oblečeni. Še pred nekaj leti pa se je pogosto zgodilo, da so tekači ali kolesarji sicer primerno poskrbeli za obutev in obleko, a so imeli odkrito glavo.

Pri nizkih temperaturam mora biti glava pokrita, saj skozi predel glave oddajamo veliko toplote in se na ta način tudi prehladimo, je pojasnila Kopčaver Gučkova in izpostavila, da temperature blizu oz. nekoliko pod lediščem še niso problematične. Ko je zunaj hladneje od minus deset stopinj, pa kaže resno razmisliti, ali ne bi vadbe morda prilagodili in se zadovoljili s fitnesom ali kakšno drugačno telovadbo v zaprtem prostoru.

“Kot sem včasih začudena, ko poleti pri plus 35 stopinjah srečam ljudi, ki ravno opoldne tečejo, bom enako zaskrbljena, če bom videla ljudi, ki bodo tekli pri teh najnižjih temperaturah,” je še povedala sogovornica, ki tudi sama rada teče in je zagovornica svežega zraka. Vsekakor pa si je treba prisluhniti in spremljati odziv na vadbo, je dodala.

Nenazadnje pa po njenih besedah ne gre pozabiti niti na obraz, ki ostaja izpostavljen nizkim temperaturam. Pozimi je zelo dobrodošlo, da je krema, s katero se zaščitimo, bolj mastna kot poleti, ko zadostuje vlažilna krema. Podobno pa velja tudi za ustnice.