Tenis brez meja

Tenis brez meja

Čeprav mu je šele 31 let, sta za Mariborčanom Vasjo Gorjupom pestra življenjska in športna pot. Obe sta povezani predvsem s tujino. Kot otrok je bil tenisač, ko pa je na pravni fakulteti opravil prvi letnik, je s športno štipendijo v žepu šolanje nadaljeval v ZDA. Čez lužo je končal študij menedžmenta na univerzi v Severni Karolini. Zanjo je tudi igral tenis. Pred mesecem pa si je pridobil še naziv magistra znanosti na Poslovno-ekonomski fakulteti v Mariboru. Že med študijem si je v poletnih mesecih nabiral izkušnje na floridski akademiji Nicka Bollettierija, po študiju je prvo službo dobil kot zasebni trener na eni od teniških akademij v Južni Karolini, od tam je odšel v London in se po osmih mesecih dela v prestolnici Anglije vrnil v Maribor. "Po vrnitvi v domovino sem ustanovil podjetje, kjer sem se med drugim ukvarjal tudi s teniškimi vsebinami, nato pa sem dobil ponudbo za delo v izjemni teniški firmi v Atlanti, od tam so me delodajalci poslali v Dubaj. Kmalu sem v Abu Dabiju dobil mesto vodje teniške akademije in to dolžnost opravljam še sedaj," opiše Vasja Gorjup. V Dubaj se je najprej odpravil sam, po nekaj mesecih se mu je pridružila njegova Klementina, s katero se je pozneje poročil. "V Abu Dabiju dela kot inštruktorica pilatesa," pravi Gorjup, ki se je že navadil na življenje v tej z nafto bogati deželi, za katero je značilno vroče in vlažno podnebje - od junija do septembra je povprečna temperatura 38 stopinj Celzija. "Dežuje dvakrat, trikrat na leto, a sem se navadil. Tudi na hrano in kulturno raznolikost. V Abu Dabiju živi približno 80 odstotkov ljudi, ki so se vanj preselili zaradi dela, pogodbe običajno veljajo leto dni, nato večina deželo zapusti," razloži in doda, da tudi njega veže pogodba z akademijo leto dni. "Na akademiji imamo od 350 do 400 teniških igralcev in igralk. V zadnjih letih se je zanimanje otrok za tenis v Združenih arabskih emiratih močno povečalo. Večina njihovih staršev je priseljencev iz Indije, Amerike, Francije, Palestine, Vel

Čeprav mu je šele 31 let, sta za Mariborčanom Vasjo Gorjupom pestra življenjska in športna pot. Obe sta povezani predvsem s tujino. Kot otrok je bil tenisač, ko pa je na pravni fakulteti opravil prvi letnik, je s športno štipendijo v žepu šolanje nadaljeval v ZDA. Čez lužo je končal študij menedžmenta na univerzi v Severni Karolini. Zanjo je tudi igral tenis. Pred mesecem pa si je pridobil še naziv magistra znanosti na Poslovno-ekonomski fakulteti v Mariboru. Že med študijem si je v poletnih mesecih nabiral izkušnje na floridski akademiji Nicka Bollettierija, po študiju je prvo službo dobil kot zasebni trener na eni od teniških akademij v Južni Karolini, od tam je odšel v London in se po osmih mesecih dela v prestolnici Anglije vrnil v Maribor. “Po vrnitvi v domovino sem ustanovil podjetje, kjer sem se med drugim ukvarjal tudi s teniškimi vsebinami, nato pa sem dobil ponudbo za delo v izjemni teniški firmi v Atlanti, od tam so me delodajalci poslali v Dubaj. Kmalu sem v Abu Dabiju dobil mesto vodje teniške akademije in to dolžnost opravljam še sedaj,” opiše Vasja Gorjup. V Dubaj se je najprej odpravil sam, po nekaj mesecih se mu je pridružila njegova Klementina, s katero se je pozneje poročil. “V Abu Dabiju dela kot inštruktorica pilatesa,” pravi Gorjup, ki se je že navadil na življenje v tej z nafto bogati deželi, za katero je značilno vroče in vlažno podnebje – od junija do septembra je povprečna temperatura 38 stopinj Celzija. “Dežuje dvakrat, trikrat na leto, a sem se navadil. Tudi na hrano in kulturno raznolikost. V Abu Dabiju živi približno 80 odstotkov ljudi, ki so se vanj preselili zaradi dela, pogodbe običajno veljajo leto dni, nato večina deželo zapusti,” razloži in doda, da tudi njega veže pogodba z akademijo leto dni. “Na akademiji imamo od 350 do 400 teniških igralcev in igralk. V zadnjih letih se je zanimanje otrok za tenis v Združenih arabskih emiratih močno povečalo. Večina njihovih staršev je priseljencev iz Indije, Amerike, Francije, Palestine, Vel

Scroll to top
Skip to content