Proizvajalci terana so na današnjem srečanju v Bruslju evropskemu komisarju za kmetijstvo Philu Hoganu predstavili dokaze, da je del dokumentacije, s katero je Hrvaška uveljavljala izjemo pri uporabi imena teran, ponarejen. Na poldrugo uro dolgem sestanku so mu pojasnili pomen terana za Kraško planoto in ga seznanili, da bodo pri Evropskem uradu za boj proti goljufijam (Olaf) sprožili postopek proti Hrvaški zaradi domnevne falsifikacije dokumentov in pri Evropski komisiji zaradi prikrivanja podatkov v postopku, za katere so prepričani, da bi jim morali biti na voljo, čemur pritrjuje tudi evropska varuhinja človekovih pravic. Po besedah predsednika Civilne iniciative za zaščito terana Marjana Colje so v majhnem delu dokumentacije, ki ni zakrit, ugotovili, da je Hrvaška stran priredila del, ki se nanaša na pravilnik o njihovih izvornih sortah. Po njegovih besedah naj bi bili skupaj zlepili dva pravna akta in del členov zakona iz leta 2004 prelepili z novejšimi iz leta 2010. "Menimo, da je to ponarejen dokument, s katerim je hrvaška stran želela zavajati komisijo, da so imeli sorto teran zaščiteno že pred slovensko zaščito na evropski ravni," je poudaril Colja. Za Hogana so bile informacije o domnevno ponarejenih dokumentih nove. Kraševcem bi povzročili veliko krivico Na komisarja so naslovili tudi vprašanje, zakaj slovenskim pridelovalcem ni bil omogočen vpogled v dokumentacijo, s katero Hrvaška zahteva izjemo za sorto teran, a nanj, kot je dejal Colja, odgovorov niso dobili. Pri tem so se sklicevali na pred dnevi objavljeno mnenje evropske varuhinje človekovih pravic Emily O‘Reilly, ki je ugotovila, da so bili slovenski proizvajalci v postopku obravnavani netransparentno, saj niso imeli dostopa do dokumentacije. Večji del dokumentov je bil namreč, domnevno zaradi poslovnih skrivnosti in osebnih podatkov, zakrit. Predstavniki civilne iniciative so Hoganu predstavili tudi pomen terana za vinorodni okoliš Kras. Vinogradništvo na tem območju predstavlja 90 odstotkov vse