Da so po dolgotrajni preiskavi kazensko ovadili odgovorne osebe podjetja z območja Moravč zaradi utemeljenega suma kaznivega dejanja obremenjevanja in uničevanja okolja, so ljubljanski kriminalisti sporočili prejšnjo sredo. Mediji so nato neuradno poročali, da gre za podjetje Termit, ki v Moravčah proizvaja in predeluje kremenove peske ter izdeluje pomožna livarska sredstva za livarne in železarne.
V Termitu so v sredo povedali, da z morebitnimi kazenskimi ovadbami niso seznanjeni, enako so zapisali tudi v današnjem sporočilu za javnost. “Ovadb še nismo prejeli,” so sporočili in dodali, da se jim zdi vložitev kazenskih ovadb skrajno nenavadna. Kot izhaja iz medijskih objav, naj bi namreč v pretežnem delu temeljile na lanskem poročilu Arsa, zoper katero so se pritožili, agencija pa dokončne odločitve o tem, ali je okoljska škoda tlom sploh nastala ali ne, še ni sprejela.
Še več, ustna obravnava glede dejanskega nastanka okoljske škode bo na Arsu potekala v torek. V Termitu zato domnevajo, da je poglavitni namen sporočila medijem glede vloženih kazenskih ovadb poskus pritiska na Arso in na strokovne izvedence, določene v postopku ugotavljanja okoljske škode. Ti bodo v torek predstavili izsledke svojih strokovnih mnenj, ki vsa ugotavljajo, da Termit ni kršil okoljevarstvene zakonodaje, in da okoljska škoda na njegovem rudarskem območju ni nastala, kaj šele, da bi bilo mogoče govoriti o sumu storitve kaznivega dejanja obremenjevanja in uničevanja okolja, so zapisali v družbi.
Ob tem se sprašujejo, kakšno vlogo v tej zgodbi ima Matjaž Marolt, eden izmed glavnih predstavnikov Ljudske iniciative Moravče, ki je zaposlen na visokem položaju znotraj policije. Zato so danes na Generalno policijsko upravo in na ministrstvo za notranje zadeve podali predlog za uvedbo notranjega nadzora nad delom posameznih predstavnikov policije, ki so sodelovali v zadevi Termit.
Kriminalisti so v sredinem sporočilu o vložitvi kazenskih ovadb navedli utemeljen sum, da so osumljeni od leta 2010 do sredine leta 2019 pri obratovanju naprave za predelavo odpadkov kršili določbe zakona o varstvu okolja s tem, da so obratovali v nasprotju z izdanim okoljevarstvenim dovoljenjem. Poleg nenevarnih odpadkov v skladu z okoljevarstvenim dovoljenjem so namreč v podjetju zbirali tudi druge odpadke, za katere niso imeli okoljevarstvenega dovoljenja. Vseh odpadkov, za katere so sicer imeli okoljevarstveno dovoljenje, pa niso predelovali v skladu s tem dovoljenjem, temveč so jih prevažali na območje, namenjeno za sanacijo rudniških odkopov, kjer so jih nepredelane vgrajevali.
