V Berlinu so bile podobe enake kot v Nici, kjer je ob praznovanju francoskega nacionalnega praznika 14. julija prav tako tovornjak zapeljal v množico in ubil 86 ljudi, 400 pa ranil. Tudi napad na božični sejem v Berlinu, ki je zahteval 12 življenj in 49 ranjenih, pomeni napad na brezskrben vsakdanjik ob prazničnem času, kar ima pomembno simbolno vrednost.
Kot spominja nemška tiskovna agencija dpa, je skrajna skupina IS tovrstne napade predlagala že septembra 2014 – napade posameznikov s splošno dosegljivimi sredstvi, kot so noži, sekire, avtomobili. Torej napade, ki jih lahko izvede kdorkoli brez znanja o eksplozivnih sredstvih ali nezakonitega orožja.
Politika in oblasti so se soočile s težko nalogo zagotavljanja čim večje varnosti brez pretiranega nadzora in omejevanja vsakdanjega življenja. Poznavalci se namreč strinjajo, da bi to šlo na roko tako islamistom kot skrajnim desničarjem.
Avtor knjige Psihologija IS Jan Ilhan Kizilhan, ki se že leta ukvarja s strategijo IS, opozarja, da sta glavna cilja skupine širjenje strahu in nasilja, kot tudi pokazati, da Zahod ne more zaščititi svojih prebivalcev in da ima IS močnejšo kulturo, ki jo želi vsiliti vsem ostalim.
Več pazljivosti, več nezaupanja ter več ksenofobije so sadovi terorizma, navaja dpa. V več napadih so bili storilci begunci, za napad v Berlinu je prav tako osumljen prosilec za azil. Enačenje beguncev s teroristi je voda na mlin desničarskim populistom v Evropi, od avstrijskih svobodnjakov do francoske Nacionalne fronte ter nemške Alternative za Nemčijo, ki je v javnomnenjskih anketah tretja najmočnejša stranka v državi.
V Franciji se na predsedniških volitvah prihodnje leto obeta dober rezultat Marine Le Pen iz Nacionalne fronte, na Nizozemskem, kjer bodo leta 2017 prav tako volitve, narašča priljubljenost Geerta Wildersa, ki nasprotuje migracijam. Če se bo krepilo skrajno desničarstvo, bi se lahko tovrstne stranke okrepile tudi v Belgiji, na Madžarskem, Švici, pa tudi drugod.
To skupaj z novim predsednikom v ZDA Donaldom Trumpom, ki je med kampanjo celo napovedoval prepoved vstopa muslimanom v ZDA, nadaljevanjem konflikta v Siriji in Libiji ter neuspešno zunanjo politiko EU lahko prispevajo k še večji radikalizaciji skrajnega islama, kar lahko smo še okrepi porast desničarjev.
Diskreditacija migrantov in beguncev, sejanje nezaupanja in razdelitev družbe po ocenah strokovnjakov sodijo v strategijo IS. V mnogih državah se ruši kultura sprejemanja migrantov. Namesto tega se uvajajo strožja pravila zanje, tudi na ravni EU.
V iztekajočem se letu niso samo napadi IS, temveč tudi drugo nasilje, zmanjšali občutek varnosti. Med njimi poskus državnega udara v Turčiji in z njim povezani ukrepi, ki so v državi privedli do številnih krvavih napadov, tudi kurdskih skrajnežev.
12. julija je Američan afganistanskega rodu v najbolj krvavem strelskem napadu v zgodovini ZDA v gejevskem nočnem klubu v Orlandu ubil 50 ljudi, v strelskem pohodu 22. julija pa je najstnik, ki se je zgledoval po norveškem desničarskem skrajnežu Andersu Breiviku, v nakupovalnem centru v Münchnu ubil devet ljudi.
Leto pa se je začelo s spolnimi napadi in nadlegovanji več kot tisoč žensk v Kölnu na silvestrovo, ki so jih izvedli moški arabskega in severnoafriškega videza. V Nemčiji je bila tudi vrsta napadov z noži in celo s sekiro.
IS je odgovornost prevzela za vrsto smrtonosnih napadov, v katerih storilci niso preživeli – med drugim za trojni samomorilski napad 28. junija na istanbulskem letališču Atatürk, ki je zahteval 47 življenj ter uboj župnika julija blizu francoskega Rouena.
Odgovornost je prevzela tudi za samomorilska napada na bruseljskem letališču in postajo podzemne železnice v osrčju evropske četrti v belgijski prestolnici, v katerih je 22. marca umrlo 32 ljudi, več kot 340 je bilo ranjenih. Obveščevalci sicer menijo, da je te napade izvedla celica, ki je organizirala napade novembra lani v Parizu, ki so zahtevali 130 življenj. V obeh napadih so sodelovali francoski in belgijski državljani.
Evropski policijski urad (Europol) je v začetku meseca opozoril, da IS načrtuje nove napade v Evropi. Porazi IS v Iraku in Siriji ter porast števila borcev, ki se vračajo, povečujejo tveganje za napade v zahodni Evropi, so opozorili. Za begunce iz Sirije pa obstaja tveganje, da jih bodo rekrutirali in radikalizirali, prav tako obstaja verjetnost, da bi se borci IS vtihotapili v begunske centre, saj je trenutna begunska kriza v Evropi, ki polarizira državljane in jih obrača proti beguncem, v interesu IS.
Sunitska IS medtem krepi svoj vpliv v Afriki, predvsem v Nigeriji in Somaliji, njena glava tekmica na kontinentu Al Kaida, ki želi prav tako vzpostaviti islamsko državo, pa ostaja prevladujoča v Sahelu, tudi v Maliju. Boko Haram ostaja močan na severu Nigerije, kjer velika revščina olajšuje rekrutiranje islamistov. Poznavalci opozarjajo, da je za uničenje ugodnih tal za terorizem nujno okrepiti gospodarstvo v regiji.
