Preiskovalna komisija DZ za ugotavljanje politične odgovornosti nosilcev javnih funkcij pri investiciji v Teš 6 je danes potrdila vmesno poročilo o javnem naročanju pri Tešu 6, ključne ugotovitve pa je Hanžek predstavil po seji komisije. “Trajalo je šest let, do leta 2013, da je državna revizijska komisija ugotovila, da so Teš in 11 drugih podjetij s področja energetike zavezanec javnemu naročanju,” je poudaril.

Odgovorni za TEŠ 6

Teš je bil po Hanžkovem mnenju ves čas zavezanec, bili so samo izgovori, da ni zavezanec. Med izgovori sta med drugim bila, da Teš ni naveden na seznamu zavezancev za javno naročanje in da je slovenski prevod evropske direktive napačen.

“Ne glede na to, da niso bili na spisku in da so nekateri trdili, da je slovenski zakon napačen, so bili že zaradi zahtev direktive Teš in ostali zavezanci javnega naročanja,” je poudaril Hanžek, ki je prepričan, da bi bile zadeve pri Tešu 6 dosti cenejše, če bi se pri naložbi posluževali javnega naročanja.

Prva napaka je bila storjena v času prve Janševe vlade, v obdobju 2004-2008. Po Hanžkovih pojasnilih bi po evropski direktivi moralo finančno ministrstvo skupaj z gospodarskim ministrstvom, pod okriljem katerega je takrat bila energetika, pripraviti seznam zavezancev za javno naročanje na energetskem področju.

Ministrstvo za finance, ki ga je takrat vodil Bajuk, je seznam pripravilo, a se z njim ni strinjalo gospodarsko ministrstvo, ki ga je vodil Vizjak. Hanžek je priznal, da je tu Bajuk opravil svoje delo. Vlada je sicer kasneje sprejela očiščeno verzijo zavezancev za javno naročanje, na katerem ni bilo Teša in še 11 podjetij iz energetske dejavnosti.

Je pa vlada naročila finančnemu ministrstvu, da skupaj z gospodarskim ministrstvom pridobita mnenje Evropske komisije o tem, kdo naj bo na seznamu, a Bajuk tega ni naredil, je dejal Hanžek in dodal, da je vlada tu ravnala pravilno, ko je naročila pridobitev mnenja Bruslja.

Odgovornost pa nosi tudi vlada, ki je nasledila Janševo, torej Pahorjeva, ker stanja ni popravila. “Križanič ni naredil svojega, da bi dopolnil uredbo, tu mu je pomagal Lahovnik, Pahor pa tudi ni opravil svojega dela,” je povzel Hanžek. Ob tem je dodal, da je Darja Radić, ki je na mestu ministra za gospodarstvo nasledila Lahovnika, ukazala podjetjem, naj upoštevajo javno naročanje.

V drugi Janševi vladi pa je finančni minister Janez Šušteršič stanje odpravil. Po Hanžkovih pojasnilih je Šušteršič na njegovo vprašanje, zakaj je to lahko naredil, prejšnji ministri pa ne, dejal, da zato, ker bi tam morali ves čas biti.

“Vizjak, Lahovnik in Križanič so neposredno odgovorni, ker tega niso naredil. Bajuk je prvi del postopka korektno izvedel, potem je bil izglasovan, nato pa ne opravil svojega dela. Janša v prvi vladi in Pahor pa nista korektna poskrbela, da se to uredi, zato sta objektivno odgovorna,” je poudaril Hanžek.

Hanžek je sicer spomnil, da je leta 2013 Državna revizijska komisija pojasnila, da se Teš, ker ni na seznamu, ne sme izogibati javnemu naročanju. Teš je bil po zakonu zavezanec, ne glede na to, da ga ni bilo na seznamu, je dejal.

Glede izgovora o napačnem prevodu direktive, pa je parlamentarna preiskovalna komisija ugotovila, da prevod ni napačen. Hanžek je ob tem poudaril, da je evropska direktiva v treh primerih lahko neposredno prenosljiva v domačo zakonodajo – med temi je nepravilno izveden prenos v nacionalno zakonodajo, kar bi npr. veljajo, če bi bil prevod res napačen. “Napačen prevod je izgovor, ki ne velja,” je še dodal Hanžek, ki se mu zdi zanimivo, da v državi v šestih letih ni bilo pravnega strokovnjaka, ki bi delovanje direktive v Sloveniji pravilno označil.