Tim Gajser je že pred leti dokazal, da je izjemno talentiran in da sodi v sam vrh. Takrat še v nižjih kategorijah, potem pa v vse višjih, lani v že do 250 kubičnih centimetrov. Je pa bil v tujini veliko več vreden kot pri nas. Šele zdaj ga Slovenci prav spoznavajo, kar je po eni strani žalostno, šele letos je prava evforija okrog njegovih izidov. Moral je postati svetovna zvezda, da je postal slovenska zvezda. Ampak v naši državi je to standard. Letos je bil Tim sproščen, pričakoval ni nič, dosegel pa je največ. Prišel je brez vsake obremenitve, brez posebnega stresa. Vedel je, da je pripravljen, da ima dober motor in to je to. Brez zadržkov se je spustil v ta razred in že na začetku nizal uspehe. Ko je enkrat videl, da se vozi od spredaj, da je hitrejši od konkurentov, je dobil dodatno energijo, motiv in spodbudo. To je res nekaj izjemnega, zelo redkega! Moramo biti ponosni, da je to uspelo Slovencu, da je postal svetovni prvak! Že lani bi morali biti, ker svetovno prvenstvo je svetovno prvenstvo. Tudi nižja kategorija je izredno močna, ne gre tu za prvo- in drugorazredno klaso. V nižjo kategorijo prihajajo tekmovalci iz evropskih prvenstev, mladinskih svetovnih, polni so želja po uspehu. Tam se tekmovalci peljejo dobesedno na glavo. V kraljevem razredu so takšni z več osvojenimi naslovi prvaka, z več izkušnjami, več razmišljajo in temu ustrezno se tudi razred imenuje – grandprix. Kar se motorjev tiče, je razlika velika, ampak Tim je že v preteklih sezonah vozil na tem močnejšem, 450 kubičnem motorju, ki mu ob prehodu v višji razred ni bila neznanka.Šport