Open Air Rotovž je drugi sklop dogodkov ob 500-letnici nekdaj najpomembnejše zgradbe v mestu, ki se bodo odvrteli ta vikend. Kaj v mestu pomeni nekdaj odločevalsko središče (in tudi sodišče), ki ga danes poznamo predvsem po baročni dvorani, smo povprašali nekaj Mariborčanov. Dragan Potočnik, zgodovinar, pravi, da ima vsaka zgradba v mestu svojo zgodbo, svoje korenine, svoje zaklade. “Rotovž, simbol mariborske mestne oblasti s svojo poltisočletno zgodovino, še posebej izstopa. Renesančno prezidani beli biser, ki bdi nad osrednjim trgom našega mesta, je imel v preteklosti pomembnejšo vlogo, kot jo ima danes. To se jasno vidi, ko stopimo na njegovo dvorišče. Ob pogledu na zanemarjeno dvorišče, ki skupaj z osrednjo enoto Mariborske knjižnice že več desetletij čaka na obnovo, je jasno, da so bili tod nekoč drugačni časi, bolj svetli. Tudi prireditve tako na dvorišču kot v notranjosti Rotovža so še vedno redke in le upamo lahko, da bo obletnica pomagala, da bo v prihodnje tudi ta del mesta zaživel v vsej polnosti in lepoti,” še pravi. Pisatelj Tone Partljič priznava, da Rotovž sicer v njegovem dojemanju ni simbol Maribora (to so Piramida s sledovi gradu, Drava z Lentom, Slomškov trg …), toda seveda je izjemnega pomena in danes živi v mnogih upravičenih in žal tudi neupravičenih nazivih. “Saj imamo knjižnico Rotovž, poleti oder Rotovž, restavracijo Rotovž, nekoč smo imeli občino Maribor Rotovž, likovni salon Rotovž … Ne vem pa, kaj ima z Rotovžem Telemach Rotovž v Cankarjevi ulici. Na srečo imamo tudi doktorico Polono Vidmar, ki se spozna na Rotovž. Vendar je zame ‘Rotovški trg‘ danes – žalost. V neobnovljeni knjižnici Rotovž se bo morda zgodila ‘nesreča‘, protokolarni prostori so redko uporabljeni (še najboljše so poroke in literarni večeri), Rotovž tudi ni dnevno pretočen, ampak zaprt, razen ob redkih prireditvah. Lepa sled mediteranskega duha sredi ‘nemške gotike‘ nekdanjega avstrijskega mesta bi morala mediteransko živeti … Tisti gostilniški vrt na notranji strani –
