"Stanovalci tega bloka nismo proti tujcem, vendar želimo, da država drugače reši to vprašanje, naj teh ljudi ne naseljuje v večstanovanjske objekte," je pred dnevi povedal predstavnik stanovalcev bloka v Murski Soboti, ki so s podpisom peticije izrazili nasprotovanje domnevno načrtovani naselitvi azilantov pod njihovo streho. Prepričani so, da bi jih morali prej o tem ustrezno obvestiti. A ker gre za ljudi s priznano mednarodno zaščito, so prišleki v svojih pravicah povsem izenačeni s slovenskimi državljani, izjema je volilna pravica. Tudi pri sklepanju najemnih pogodb. S formalnega vidika je torej povsem enako, ali se v blok kot podnajemnik naseli Nemec iz Hamburga ali begunec iz Sirije. Tudi dejansko bi bilo verjetno zelo malo razlik med vedenjem omenjenih podnajemnikov, vendar je v tem primeru ključnega pomena percepcija stanovalcev. Državljani so v prvi vrsti danes preobremenjeni z vprašanjem lastnega preživetja, do večine večkrat prispejo samo pomanjkljive novice o ljudeh, ki so jih življenjske okoliščine pripeljale na staro celino, naselitev tujcev pri njih vzbuja občutek ranljivosti in sproža različna vprašanja. Na tej točki je potrebno upoštevati tudi druge okoliščine pokrajine, kjer se je zgodil takšen odziv prebivalcev. Ta ni presenečenje, saj pod idiličnim površjem tli že nekaj časa, vzroki pa so večplastni. Prekmurje je namreč že dolgo talec komplimenta o domnevni regiji sožitja med tukaj živečimi ljudmi različnih narodnosti, ki ga radi pokroviteljsko delijo politiki na obisku. To sožitje res obstaja, vendar zgolj, kolikor je potrebno, recimo Romi in Neromi skupaj obiskujejo šole in so sodelavci v službah, za tem se sožitje neha, med njimi obstaja neprebojna meja, ki so jo bili zmožni preseči samo najbolj napredno misleči z obeh strani. Resnica, ki jo lahko potrdi vsak Prekmurec, pa je, da v veliki večini primerov Romi in drugi prebivalci v regiji v osebnem življenju ne prijateljujejo, se ne obiskujejo ali se vabijo na kave, živijo dve skoraj povsem loče