Kategorija: Kolumne Sun, 11 Sep 2016 06:00:00 +0200 So pač naselbine, v katerih so v desetletjih zrasle inštitucije, ki jih po definiciji uvrščajo med mesta. Pa čeravno v večjih mestih še vedno veljajo za malone kmetijske obdelovalne površine. Pošti, cerkvi, odvetniški pisarni, romskemu slumu, drenjavim nakupnim centrom, lekarni, zdravstvenemu domu, nogometnemu igrišču pod reflektorji, banki navkljub. Okej, ni kina, ni drsališča, ni najstarejše obrtne delavnice, In gostiln, takih za nos vihajoče goste, manjka, edina, kamor zaide tudi bolj nobel klientela, pa je z Daljnega vzhoda, iz sosedstva dežele vzhajajočega sonca. In se lahko meri prav z vsakim velemestnim gojiščem pekinških rac pri nas. Da se razumemo, gre za popolnoma običajno, prijetno restavracijo. Kamor, pa če razumeš kitajsko ali ne, lahko vstopiš v japonkah. In kadar je praznik, gredo skoraj vsi tja, lokal z vzhodnjaško ornamentiko, glasbeno spremljavo, čudovito ...