Kakšno je vzdušje ob pomembnih tekmah na domu, v katerem je mama igrala profesionalni nogomet v ‘70 je težko razumeti. Če oče brez pretiranega navdušenja sedi v svojem naslonjaču, ona sede na zofi krili z rokami ali stoje suflira sodniku ob napačnem sojenju. Otroci smo lahko le tiho opazovali dogajanje ali postavljali prava vprašanja, ki so se morala dotikati nogometne tekme. Ker sem jo ob navijaškem incidentu domačega kluba poslušala premalo pozorno, mi je očitala, da se dotikam vseh mogočih tem, razen z nogometno žogo povezanih vsebin. Tako sem sklenila, da ji prepustim besedo in naj spregovori kar sama. Če povzamem njene misli upam reči, da je domači nogometni klub na točki, kjer niso potrebne le korenite spremembe, temveč za začetek priznanje, da je nekaj hudo narobe. Tako kot si to priznamo v družini, kar pa nogometni klub z vsemi akterji gotovo je. Čeprav imaš veliko sivih las si upam trditi, da ti je incident domačih navijačev, ko so preskočili ograjo in „slekli“ nogometaše svojega kluba, obarval kak preostali rjav las. Kako na kratko komentiraš dejanje navijačev? Imamo takšne in drugačne navijače in njihova vloga je le navijanje in s tem povezana podpora igralcev, ki pa mora biti v mejah športne kulture. Maribor je imel, ima in bo imel vročekrvne navijače. Najpomembnejše vprašanje je, kakšne. Njihova težava prihaja iz področja vzgoje oziroma doma in temu, čemur smo bili priča, je malodane potrebno kaznovati in to ne le z denarno kaznijo. Nedopustno je dejstvo, da tega ravnanja direktor kluba ne obsoja. Zavedati bi se moral, da on sam ni NK Maribor, ne glede na funkcijo, ampak so to igralci, trener in njegova ekipa, šele nato pridejo na vrsto funkcionarji. Navijači imajo gotovo veliko vlogo, vendar v kolikor se izgubi spoštovanje do vseh omenjenih, na tribuni nimajo več svojega mesta. To niso več navijači, temveč huligani. Teh pa domači klub ne potrebuje. Kakšna je ob tem vloga športnega direktorja Zlatka Zahoviča? Koliko je kriv on sam in kakšen bi moral bit