V odzivu na razkritja v oddaji Tarča glede domnevnih pritiskov na Zavod za blagovne rezerve s strani ljudi okrog ministra Zdravka Počivalška je Tonin dejal, da je bilo zanj “veliko stvari novih”. Zatrdil je, da ni poznal relacij med ministrstvom za gospodarstvo in blagovnimi rezervami. “Bom z zanimanjem prisluhnil, kako se bo na vse to odzval minister Počivalšek. Zagotovo obstaja tudi druga plat zgodbe. Sem pa vsekakor vesel, da so tudi v Tarči potrdili, kar sem ves čas trdil, da s poslom Acrona nisem imel nič,” je dejal.

V kriznih razmerah je vlada po njegovih besedah centralizirala nabavo za celotno državo na Zavodu za blagovne rezerve, po vzoru nekaterih drugih držav pa se je odločila še, da ustanovi medresorsko skupino strokovnjakov za pregledovanje prispelih ponudb. “Tisto, kar je medresorska skupina poslala na blagovne rezerve, ni predstavljalo naročilnice, ki bi jo blagovne rezerve morale realizirati,” je poudaril Tonin.

Ker je opreme primanjkovalo, se je Tonin odloči, da pokliče Joca Pečečnika, Aleksandra Čeferina in Janeza Škrabca. “Zakaj ravno te tri? Ker sem iz obveščevalnih poročil Sove videl, da je vrag vzel šalo in da vlada v svetu huda, silovita vojna za zaščitno opremo, do katere je v danem trenutku možno priti samo z dobrimi političnimi ali poslovnimi zvezami na Kitajskim ali kje drugje v svetu. In ne, ni mi žal, da sem prosil Pečečnika, ker je njegova oprema reševala Slovenijo v najbolj ključnih trenutkih,” je poudaril.

Glede očitkov, da je bil prevoz Pečečnikove opreme preplačan, je minister ogovoril, da mu bo država plačala “natančno toliko, kot je stal prevoz in nič več”. Ker je dobavil kirurške maske, moral bi pa maske tipa FFP2, pa je ceno z 1,85 evra znižal na 0,50 evra, kar je po ocenah ministra izjemno korektna cena.

V pogovoru se je dotaknil tudi možnosti podelitve policijskih pooblastil vojski. Čeprav je trenutno število prihodov migrantov upadlo zaradi koronavirusa, pa moramo po njegovem že danes pokazati, da bo slovenska južna meja neprehodna. “Prebivalci na južni meji čutijo, da je neodgovorno do njih, oni bi se z vojsko počutili bolj varne. In nenazadnje, to je naša vojska, to ni Jugoslovanska ljudska armada” je poudaril.

V krizi se je sicer, kot je ocenil, izkazala potreba po večjem vojaškem transportnem letalu, ki bi ga lahko uporabljali tudi za različne civilne namene. Cena letal, kakršno bi potrebovala Slovenska vojska, se začne nekje pri 60 milijonih, pa lahko seže vse do 200 milijonov evrov.