Tonin je v izjavi za medije poudaril, da je bilo poročilo pripravljeno, ker imajo poslanci pravico vedeti, kaj se je v tem strateško pomembnem projektu za Slovenijo resnično zgodilo.
“Iz pravice vedeti pa izhaja dolžnost ukrepati, zato da bomo lahko v prihodnosti zaščitili naše nacionalne interese,” je dejal.
Ocenil je, da je bila današnja razprava koristna, po njegovih navedbah je večina poslancev poročilo ocenila kot zelo koristno, saj da zdaj vedo, kaj je šlo narobe – da ni šlo za sistemski problem, temveč za človeško napako.
Tonin je poudaril, da je poročilo prispevek k utrjevanju arbitraže in dokazuje, da je šla vlada Boruta Pahorja iskreno v arbitražni postopek. “V poročilu smo uspeli dokazati, da zarota zoper Hrvaško ne obstaja. Slovenska vlada in Sova nista načrtovali niti sodelovali pri kršitvah arbitražnega postopka,” je povzel.
Kakršnokoli spodkopavanje tega poročila v prihodnosti po Toninovem mnenju škoduje slovenskih interesom.
Zatrdil je tudi, da v javnem delu poročila, ki je bil objavljen 11. novembra, ni tajnih podatkov. S tem se je po njegovem mnenju očitno strinjala tudi Sova, saj da jih prvih 17 dni po objavi poročila ni opozorila, da je v njem kakšen tajni podatek.
“Če bi se resnično zgodilo, da bi nam kakšen tajni podatek ušel, bi nas bila (Sova) primorana opozoriti nemudoma in v sodelovanju z nami čim hitreje odpraviti vse potencialne škodljive učinke,” je dejal.
Odzval se je tudi na tožbo nekdanje agentke Simone Drenik, s katero ta zahteva umik poročila. “Knovs ni sodišče, poročilo Knovsa ni sodba, zato Simoni Drenik niso bile kršene nobene pravice. Poročilo predstavlja mnenje poslancev in dokler v tej državi velja svoboda govora, imamo poslanci pravico do svojega mnenja,” je dejal Tonin.
Hrvaški odziv na poročilo je bil po njegovem mnenju predvidljiv. “Imajo predvolilno kampanjo in za potrebe te kampanje so tudi napačno in zlonamerno interpretirali javni del poročila,” je dejal Tonin.
Knovs je v javnem delu poročila o prisluškovalni aferi v arbitraži iz leta 2015 obremenil predvsem nekdanjo slovensko agentko Simono Drenik, ker da v nedovoljeni komunikaciji z nekdanjim arbitrom Jernejem Sekolcem ni upoštevala zakona o tajnih podatkih in pravil, Sova pa da je na drugi strani izvedla vsa potrebna izobraževanja in usposabljanja vpletenih.
Poleg tega so v Knovsu ugotovili, da so pogovori Drenikove in Sekolca potekali zunaj prostorov zunanjega ministrstva, brez kriptiranih telefonskih povezav in zunaj delovnega časa Drenikove ter tudi brez vednosti MZZ, predsednika vlade in Sove.
Drenikova je obtožbe na svoj račun zavrnila, od DZ pa s tožbo na upravnem sodišču zahteva tudi umik tega poročila, ker da je Knovs presegel svoje pristojnosti in kršil njene pravice v postopku. Poročilo Knovsa je razburilo tudi Sovo, ki je na policijo in okrožno državno tožilstvo podala naznanilo, da je prišlo do večkratnega razkritja tajnih podatkov.
