Pri kaznivem dejanju prenašanja nalezljivih bolezni je temeljna vrednota družbe varstvo pred nalezljivimi boleznimi, je po navedbah portala zapisal Hočevar, zato tožilstvo pregona ne more prevzeti. “Pri kaznivih dejanjih, s katerimi se ne napadajo oziroma ogrožajo pravice konkretnih fizičnih ali pravnih oseb, temveč neke druge temeljne vrednote družbe, ki jih varuje zakon, že po naravi stvari ni oškodovanca,” je dodal.

Tožilec se tako ni strinjal z Verstovškovim mnenjem, ki je politikom očital, da so pri obisku južne meje kot najvišji funkcionarji v državi opustili varovalna dejanja, kot so nošnja obraznih mask, držanje varnostne razdalje dva metra, nošnja rokavic in prepoved zadrževanja v skupinah, večjih od pet oseb. S tem naj bi povzročili kaznivo dejanje povzročitve splošne nevarnosti.

“Politiki so torej na varnem, odločitve pa se lahko razveselijo vsi protestniki in vsi, ki jih je bilo zaradi groženj s kazenskim pregonom strah izvrševati ustavno pravico do svobode zbiranja in izražanja mnenja,” je za 24ur.com dejal Verstovšek. Ob tem je spomnil, da zdravstvena inšpekcija še vedno lahko izreče globo za prekršek, vendar je prekršek veliko blažja kategorija kot pa kaznivo dejanje in kazenski pregon.

Pahor ter ministra Hojs in Tonin so sredi aprila skupaj z vrhom slovenske vojske in policijo preverjali teren ob meji ter se skupaj zavzeli za podelitev posebnih pooblastil slovenski vojski, ki bi se na tem območju pridružila policiji. A v javnosti so odmevale predvsem fotografije, iz katerih je razvidno, da delegacija ni upoštevala ukrepov, ki jih je vlada sprejela za zajezitev koronavirusa. Med drugim niso nosili zaščitnih mask, prav tako niso upoštevali varnostne razdalje.

Verstovšek je 29. aprila zoper vse, ki so bili tam prisotni, vložil kazensko ovadbo. Kot je pojasnil za STA, o tem, da bi lahko šlo za kaznivo dejanje, sploh ni razmišljal, a je mnenje spremenil po tistem, ko je minister Hojs na Twitterju izrazil pričakovanje, da bo policija zaradi kršenja vladnih odlokov kazensko ovadila udeležence petkovih in ponedeljkovih protestnih shodov, pri čemer naj bi za identifikacijo udeležencev uporabila javno objavljene slike v medijih in na družbenih omrežjih.