Inštitut za nutricionistiko je danes predstavil prve rezultate raziskovalnega projekta o transmaščobah v živilih. Podatki kažejo, da margarine na trgovskih policah v Sloveniji trans maščob praktično ne vsebujejo, nasprotno pa so znatne količine transmaščob našli v trdih rastlinskih maščobah, ki jih uporabljajo v pekarnah in slaščičarnah. S triletnim projektom Transmaščobe v živilih, ki se je začel izvajati marca letos, želijo po besedah Igorja Pravsta z Inštituta za nutricionistiko ter vodje projekta ugotoviti prisotnost transmaščob v živilih v Sloveniji, določiti izpostavljenost različnih skupin prebivalstva transmaščobam in zagotoviti podatke, potrebne za zakonsko ureditev tega področja. Transmaščobe so zelo škodljive za zdravje človeka, saj dokazano povečujejo raven krvnega holesterola ter znatno povečujejo tveganja za razvoj bolezni srca in ožilja ter druge kronične bolezni, je pojasnil Pravst. Največje količine transmaščob se nahajajo v živilih, pripravljenih z uporabo delno hidrogeniranih rastlinskih maščob. V prvi fazi izvajanja raziskovalnega projekta so tako preverili obseg dodajanja hidrogeniranih rastlinskih maščob v procesirana živila, določili pa so tudi količine transmaščob v rastlinskih trdih maščobah. Osredotočili so se tako na margarine, ki so potrošnikom na voljo v trgovinah, kot tudi na trde rastlinske maščobe, ki se prodajajo v veleprodaji za nadaljnjo proizvodnjo živil. Izmed 43 različnih margarin, dostopnih v trgovinah sedmih različnih trgovskih verig v Sloveniji, sta imeli le dve kot sestavo navedeno delno hidrogenirano rastlinsko maščobo, kar predstavlja manj kot pet odstotkov vzorcev, je pojasnil Rajko Vidrih z Biotehniške Fakulteta Univerze v Ljubljani. V obeh vzorcih so določili več kot dva odstotka transmaščobnih kislin, pri ostalih 41 odstotkih pa so našli manj kot odstotek transmaščob. Takšne nizke količine transmaščob so po besedah Vidriha tudi sicer lahko naravno prisotne v rastlinskih oljih in ne predstavljajo tveganja. Rezultati pa