Najtrofejnejši slovenski trener na olimpijskih igrah Marjan Fabjan je začel pohod od Celja do Brezja na Gorenjskem. To je bila njegova obljuba pred igrami v Riu v primeru, da bi katera od varovank osvojila medaljo. “Pot bom skušal prehoditi v štirih etapah in z vmesnimi počitki. Šova in udeležencev ne potrebujem,” je pred odhodom zapisal Fabjan. Oseminpetdesetletni trener juda v celjskem klubu Sankaku je s svojimi varovankami osvojil pet olimpijskih medalj. Urška Žolnir se je okitila z bronom in zlatom (Atene, London), Lucija Polavder je bila tretja v Pekingu, zlato Tine Trstenjak in bron Ane Velenšek pa sta ‘kriva‘, da se je Fabjan, sicer po poklicu zlatar, peš odpravil na 106 kilometrov dolgo pot. “Peš Celje – Brezje, 106 km… To je moja osebna odločitev in sem jo dolžan izpolniti samemu sebi,” je ob tem na facebooku kluba Sankaku zapisal Fabjan. Fabjan, ki je najzaslužnejši, da je judo leta 2016 postal najuspešnejši olimpijski šport v samostojni Sloveniji, je že ob predhodnih medaljah storil nekaj nenavadnega, posebnega, zgodovinskega. Ko je Urška Žolnir 2004 dobila prvo slovensko medaljo v judu, je doma na Lopati pri Celju postavil športni muzej, v katerem so na ogled kimona in kopije olimpijskih medalj svojih varovank. V času iger v Pekingu 2008 je v čast Luciji Polavder usposobil telovadnico na Ostrožnem, po olimpijski zmagi Urške Žolnir v Londonu pa je kupil eno najbolj tipičnih londonskih posebnosti – rdeč dvonadstropni avtobus, ki je zdaj razstavljen ob telovadnici športnega centra Sankaku.Slovenija
