Raziskava agencije Ipsos, v kateri je 13. in 14. julija sodelovalo 612 anketirancev, je še pokazala, da 12 odstotkov vprašanih meni, da je bila razsodba ugodnejša za Hrvaško. Da sta obe državi dobili približno enako, je ocenilo pet odstotkov Hrvatov, da sodba ni bila ugodna ne za Hrvaško in ne za Slovenijo, je prepričanih osem odstotkov Hrvatov, medtem ko jih 19 odstotkov ne ve.

Odločitev hrvaškega sabora iz leta 2015, da bo Hrvaška izstopila iz arbitražnega postopka in ne bo sprejela odločitve sodišča, podpirata dve tretjini anketirancev. Približno četrtina hrvaških državljanov ne podpira stališča hrvaške vlade, da ne bodo sprejeli razsodbe, enajst odstotkov se jih ni moglo odločiti.

Nekaj manj kot 40 odstotkov vprašanih je menilo, da bosta Hrvaška in Slovenija dosegli novo rešitev, kljub pritiskom Evropske komisije in Nemčije, naj Hrvaška uveljavi razsodbo. Da bo Hrvaška na koncu popustila in sprejela razsodbo, pričakuje 31 odstotkov vprašanih, da ne bo popustila, pa nekaj več kot petina.

Več kot dve tretjini vprašanih je ocenilo, da je Slovenija članicam Evropske unije uspešneje pojasnjevala svoja stališča, medtem ko jih je 14 odstotkov menilo, da je bolje lobirala Hrvaška.

Hrvaški državljani so razdeljeni pri vprašanju, kdo je bolje lobiral za Hrvaško, predsednica države Kolinda Grabar-Kitarović ali premier Andrej Plenković. Za predsednico je 29 odstotkov vprašanih, za premierja pa 26 odstotkov. Da sta oba lobirala enako, je menilo 16 odstotkov vprašanih, 15 odstotkov pa je tistih, ki so ocenili, da nihče ni lobiral. “Ne vem” je bil odgovor 14 odstotkov vprašanih.